Projekti / Programi
01. januar 2018
- 31. december 2023
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
znanost o živalih; sadjarstvo; vinogradništvo; enologija; okoljski odtis; pedologija; kmetijski inženiring; zatiranje škodljivcev; kakovost hrane
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
05. december 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
567 |
15.532 |
14.127 |
24,92 |
| Scopus |
616 |
16.711 |
15.186 |
24,65 |
Raziskovalci (43)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
19.955 |
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa "Trajnostno kmetijstvo", je zagotoviti znanje in izkušnje za konkurenčno in okoljsko trajnostno proizvodnjo kakovostne in zdrave hrane (živalskega in rastlinskega izvora). Znanje in izkušnje raziskovalcev vključenih v program omogočajo reševanje kompleksnih problemov kmetijstva z interdisciplinarnim pristopom in holistično obravnavo. Program ima dva stebra; prvi se osredotoča na produktivnost pridelave in kakovost različnih kmetijskih (živilskih) produktov (mleko, meso, med, sadje in vino). Drugi steber se posveča okoljskim vidikom. Oba stebra povezuje skupna točka, kot rdeča nit med njima, tj poudarek na tehnoloških dejavnikih ali proizvodnih sistemih. Program je razdeljen na več specializiranih delovnih skupin, ki so podprte z skupnimi enotami za kemijske analize (laboratoriji) in informatiko. Tehnološki steber predstavljajo raziskave za izboljšanje produktivnosti in kakovosti v živalski produkciji in predelavi (mleko, meso), vključujoč krmne vire, pokriva tehnološke izzive čebelarstva, sadjarstva, vinogradništva in vinarstva. Okoljski steber se posveča učinkom kmetijske dejavnosti na okolje in raziskavam ukrepov agrotehnike za zmanjšanje okoljske obremenitve. Konkurenčna kmetijska dejavnost prinaša tudi negativne učinke na okolje zaradi uporabe kemikalij za zaščito rastlin, vnosa gnojil v tla in emisij toplogrednih plinov. Raziskovali bomo okoljski odtis različnih proizvodnih sistemov v živalski in rastlinski proizvodnji s končnim ciljem ohranjanja naravnih virov, ki jih bomo spremljali s pomočjo metod geografskega informacijskega sistema in modeliranja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalne aktivnosti obravnavajo številne izzive pomembne za kmetijstvo. Program se ukvarja z novimi, izvirnimi znanstvenimi vprašanji ter še posebej s težavami, s katerimi se srečuje v slovenskih razmerah. Znanstveni dosežki članov programa skupaj z močno vpetostjo v raziskovalnih projektih in mrežah EU zagotavljajo odločenost k doseganju visoke znanstvene relevantnosti in izvirnosti, s ciljem obdržati korak z globalnim napredkom v znanosti.
Na področju znanosti in reje živali, se znanstveni izzivi nanašajo na vrednotenje krme in njeno optimizacijo kakovosti za prehrano v prežvekovalcev, ki vključuje razvoj novih metod za ocenjevanje in sort z izboljšano hranilno vrednost. Raziskave za izboljšanje kakovosti mleka in mesa z uporabo novih rejskih orodij (genomska selekcija) in interakcijo s proizvodnim sistemom ali upravljanjem v čredi. Vezano na proizvodnjo mesa prašičev bomo nadaljevali raziskave kakovosti mesa z znanstvenimi izzivi, povezanimi z večkriterijsko oceno lokalne prašiča pasme Krskopolje za izdelke visoke kakovosti ter se še posebej posvečali težavam povezanim s kakovostjo mesa zaradi ukinjanja kirurške kastracije pujskov. Raziskave alternativ (reja samcev ali imunokastratov) in posledice z vidika kakovosti produktov so potrebne tudi v slovenskih razmerah. Novi znanstveni dokazi v zvezi s prilagoditvijo živinoreje na podnebne spremembe in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje (emisije toplogrednih plinov) so tudi izzivi, ki jim sledi program.
V čebelarstvu, bodo raziskave usmerjene na biologijo, rasne značilnosti in vitalnost čebel na individualni ali na ravni kolonije. Čebele predstavljajo model za preučevanje zunanje vplivov na živa tkiva in organe, v ta namen se pričakuje da bodo imunohistološke in molekularne metode skupaj s kliničnimi testiranji doprinesla nova znanstvena spoznanja in njihovo aplikacijo v reji čebel.
V sadjarstvu (pridelava jabolk) se iščejo novi agensi za razvoj izboljšanih in bolj konsistentnih metod redčenja plodičev z zmanjšanim tveganjem za okolje. Razvoj metod preciznega kmetijstva pri škropilnih programih v sadovnjaku s ciljem, da se zadovolji fiziološke potrebe posameznega drevesa. Nadgradnja konvencionalnega pristopa v vinogradništvu in enologiji z genomskimi, proteomskimi in metabolomskimi raziskavami na področju predelave vina in bioaktivnih snovi v grozdju predstavlja pristop za pridobitev izvirnih znanstvenih izsledkov.
Raziskave škodljivcev in njihovega širjenje v specifičnem (slovenskem) okolju predstavlja prispevek k poznavanju biologije in ekologije škodljivih organizmov tudi v širšem kontekstu in zagotavlja znanstveno osnovo za razvoj ustreznih tehnologij za zaščito kmetijskih rastlin.
Kakovost tal in odvisnost od podtalnice, presoja okoljskih lastnosti tal in modeliranje, odnosi tla-rastline, digitalno kartiranje tal in proksimalno zaznavanje predstavljajo temeljni raziskovalni fokus s ciljem zagotavljanja kakovosti agro-ekosistemov. Raziskovanje povezave tla-rastlina-podzemne vode je ključnega pomena za doseganje trajnostnega kmetijstva in ustrezno upravljanje naravnih virov. Poleg tega so potrebne raziskave organskega ogljika v zemlji in zadržanja atmosferskega ogljika za zmanjšanje učinka toplogrednih plinov na podnebne spremembe in grožnje.
Zaradi potrebe po alternativnih energetskih virih so raziskave biogenih goriv v vzponu in zelo pomembne. Tehnologije za uporabo biogenih goriv so še v razvoju in zgodnji fazi, zmanjšanje emisij TGP z njihovo uporabo je eden od glavnih motivov raziskav. Originalni rezultati se pričakujejo v raziskavah okoljskega odtisa zaradi posebnih pogojev slovenskega kmetijstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi holističnega pristopa pri obravnavi tehnoloških in okoljskih vidikov kmetijske dejavnosti so rezultati programa velikega pomena za trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva in s tem družbe. Program sledi nacionalnim prednostnim izzivom na področju razvoja podeželja; ta se osredotoča na konkurenčnost kmetijstva, kakovost hrane in diverzifikacijo proizvodnje, zeleno energijo, ohranjanje okolja in trajnostnega upravljanja naravnih virov. Program zaznamuje tesno sodelovanje s končnimi uporabniki. Znanstveni cilji so pogosto posledica poznavanja konkretnih težav uporabnikov, ki nastanejo pri delu za vladne organe, kmete in stanovska združenja (npr izvajanje rejskih programov v govedo, prašiče in čebele, testiranje sort sadja in vinske trte, ocenjevanje vpliva pesticidov v povezavi s kmetijsko prakso, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, spremljanje onesnaženosti tal, razvoj kmetijske tehnike itd). Povezanost s kmetijsko svetovalno službo in zbornicami (kmetijstvo, živilska industrija) omogoča da rezultate in znanje neposredno prenašamo na kmete in industrijo hrane. Program rezultatov raziskav ne objavlja le v znanstveni in strokovni javnosti ampak jih širi tudi širši javnosti in potrošnikom preko različnih medijev in promocijskih aktivnosti. Pomemben je tudi doprinos k razvoju kadrov, saj se z vsebinami vključujemo v dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje. S članstvom v številnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih komisijah, svetovalnih telesih ministrstev in odborih Evropske komisije dokazujemo relevantnost kompetenc in mednarodni ugled. Vpetost članov programa v raziskovalnih projektih in mrežah EU kaže na mednarodni pomen raziskovalnih rezultatov in omogoča boljši dostop do tujih znanj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
