Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostno kmetijstvo

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2012
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B6   Biomedicinske vede  B6  

Koda Veda Področje
4.05  Kmetijske vede in veterina  Druge kmetijske vede 
Ključne besede
Trajnostno kmetijstvo, zdrava prehrana, ekološko pridelava, škodljivi organizmi, mikotoksini, aplikacija pesticidov, ostanki pesticidov, fitofiziologija, vinarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, govedoreja, kmetijska mehanizacija, ekonomika kmetijstva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (30)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  369 
2.  16373  dr. Helena Baša Česnik  Kemija  Raziskovalec  2010 - 2012  910 
3.  17919  dr. Dejan Bavčar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2011 - 2012  296 
4.  21613  dr. Franc Čuš  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  373 
5.  17301  Tadej Galič    Tehnični sodelavec  2009  1 
6.  20069  dr. Barbara Gerič Stare  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  279 
7.  10448  dr. Aleš Gregorc  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  501 
8.  06059  dr. Ana Gregorčič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  268 
9.  00371  dr. Viktor Jejčič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  1.195 
10.  17290  Irena Karnel    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  2 
11.  07906  dr. Mitja Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  232 
12.  29499  dr. Jure Kolarič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  19 
13.  05663  dr. Darinka Koron  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2010 - 2012  746 
14.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  116 
15.  25795  dr. Klemen Lisjak  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  322 
16.  15489  dr. Irena Mavrič Pleško  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  381 
17.  17306  Marko Mechora    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  1 
18.  20377  Boštjan Saje    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  0 
19.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  933 
20.  32019  dr. Mateja Soklič  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  16 
21.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2009 - 2012  440 
22.  34421  dr. Melita Theuerschuh  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2011 - 2012  94 
23.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  646 
24.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  739 
25.  21399  dr. Andreja Vanzo  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  249 
26.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  445 
27.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  1.004 
28.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  419 
29.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  940 
30.  26499  Lucija Žvokelj  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  52 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.221 
Povzetek
Vloga kmetijstva v prostoru je večnamenska, saj poleg svoje osnovne t.j. gospodarske funkcije, opravlja še pomembno ekološko, prostorsko poselitveno, socialno in kulturno nalogo. Načela trajnostnega razvoja zato ne morejo obiti kmetijstva, ki kot svoj cilj trajnosti opredeljuje pridelavo zdrave hrane, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, ohranjanje biotske pestrosti, rodovitnosti tal in negovanje kulturne krajine. V predloženem programu "Trajnostno kmetijstvo" se ukvarjamo z raziskavami tehnologij pridelave sadja, grozdja, vrtnin ter poljščin, s postopki predelave vina in živinorejo, vse v smislu konkurenčnosti in manjše obremenjenosti okolja. Poseben poudarek dajemo varstvu rastlin, preprečevanju širjenja škodljivih organizmov in nadzorovani uporabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar se bo odrazilo v višji kakovosti pridelanih živil. Nadalje se usmerjamo v preučevanje dejavnikov, ki na ravni primarne kmetijske pridelave vplivajo na onesnaženje hrane (žita, zelenjava, vino) in živinske krme z mikotoksini in v iskanje rešitev za zmanjšanje tega tveganja. Raziskave presnove beljakovin pri prežvekovalcih in raziskave nekaterih postopkov rastlinske pridelave, zlasti gnojenja, prispevajo k zmanjšanju obremenitve okolja z dušikom oz. k bolj nadzorovanim izpustom amoniaka. Raziskovalno delo obsega naslednje konkretne vsebine: - Izboljšanje obstoječih ter oblikovanje sonaravnih tehnologij pridelave v sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu, kjer bomo z ustreznim izborom sort, z uravnoteženim varstvom rastlin in s prilagojeno mehanizacijo zagotovili količinsko konkurenčne pridelke, vendar boljše kakovosti ter ob manjši obremenitvi okolja. - Preučevanje fitofizioloških procesov na praktični ravni vzgoje sadnega drevja in vinske trte. Raziskave: procesi abscisije plodov pri jablani; optimalna obremenitev dreves z vidika kakovosti plodov; tolerantnost kombinacij sorta/podlaga na stresne razmere suše pri vinski trti; uporaba predkultur pri gojenju jagod; solarizacija in mikorizacija pri jagodičju; dejavniki zasnove cvetnega brstja pri jablani; ugotavljanje vzrokov naravnega trebljenje plodičev sadnih rastlin; - Fitofagni in fitopatogeni organizmi. Raziskave: identifikacije, inventarizacija in geografska razprostranjenost virusov, bakterij, ogorčic in nekaterih žuželk; mikrobiološka aktivnost tal ter interakcije med gostitelji, paraziti ter njihovimi prenašalci; vpliv virusnih okužb na gospodarsko pomembne lastnosti rastlin; odpornost škodljivih organizmov na FFS; - Uvajanje sistemov preciznega kmetovanja z razvojem specialne kmetijske mehanizacije. Raziskave: ekološka obdelava tal; izpusti toplogrednih plinov; zmanjšanje mehanskih poškodb tal; popis stanja kmetijskih strojev in opreme v Sloveniji; lokaliziranje potreb po gnojilih v skladu z variabilnostjo tal in potrebami rastlin; tehnologije nanosa FFS na kmetijske rastline; - Tehnologija predelave vina. Raziskave: spremljanje vsebnosti ochratoksina A v slovenskih in uvoženih vinih; določanje avtentičnosti slovenskih sort vin; raziskave izotopske sestave sladkorjev z namenom ugotavljanja geografskega porekla vina; določanje avtentičnosti slovenskih sort vina na osnovi profila antocianov ter šikimske kisline; proučevanje biološke dostopnosti antocianov in hidroksicimetnih kislin; - Živinoreja. Raziskave: preučevanje presnove beljakovin pri prežvekovalcih; zmanjšanje obremenjenosti okolja z dušikom s pomočjo optimiranja prehrane živali; selekcija govedi na mlečnost v manj optimalnih razmerah reje; proučevanje prisotnosti mikotoksinov v živinski krmi in živilih; - Razvoj podeželja in trajnostno kmetijstvo. Raziskave multifunkcionalnosti kmetijstva za zagotavljanje stabilne demografske strukture in ohranjanje poseljenosti prostora, za obdržanje zemljiških potencialov, kulturne krajine, doseženega ekološkega ravnovesja v prostoru ter pokrajinske in narodne identitete.
Pomen za razvoj znanosti
Poznavanje fizioloških procesov indukcije cvetnega brstja jablane bo pripomoglo k reševanju temeljnega problema pridelave jabolk v svetu, to je problema izmenične rodnosti dreves. Z razumevanjem procesa tvorbe abscizijskega tkiva plodičev jablane lahko pripomoremo k razvoju naravi prijaznih sredstev za kemično redčenje plodičev, ali pa se kemičnemu redčenju v bodoče celo izognemo. Nadalje bo ohranjanje in podrobno poznavanje rastlin z vsebnostjo bioaktivnih snovi prispevalo k širjenju teh rastlin v pridelavo, jih vključevalo v kolobar in pripomoglo k trajnostnemu razvoju. Pričakovati je tudi njihovo ugodno delovanje na zdravje človeka. V vinogradništvu so raziskave aromatičnih spojin in antioksidantov (metoksipirazinov, glutationa, hidroksicimetnih kislin…) poglobile znanje o vlogi belih vin v človekovi prehrani. Razvitje novega sistema za doziranje žveplovega dioksida v mošt in drozgo pri stiskanju grozdja je omogočilo patentno prijavo. Rezultati raziskav ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v kmetijskih rastlinah bodo pomagali pri trajnostnem razvoju kmetijske pridelave, razvoju tehnologij pridelave varne in zdrave hrane in zmanjšanju onesnaženosti okolja. Zahteve po zmanjševanju negativnega vpliva FFS na okolje zaradi vse strožjih okoljskih predpisov in predpisov za varovanje zdravja človeka in živali ni mogoče zagotoviti brez poglobljenih raziskav sodobnih tehnologij ciljnega nanašanja FFS. Prvič smo dokazali, da lahko ogorčice vrste Meloidogyne ethiopica iz tropske skupine preživijo zimske temperature na prostem v celinskih in evropskih mediteranskih podnebnih razmerah. Celovita preučitev vrste M. ethiopica je vodila na uvrstitev ogorčice M. ethiopica na alarmni seznam škodljivih organizmov organizacije EPPO (EPPO Alert List). Tomato chlorotic dwarf viroid (TCDVd) so v svetu prvič potrdili na petunijah šele leta 2007, Citrus exocotis viroid (CEVd) na S. jasminoides pa leta 2008, zato je naša potrditev okužbe s TCDVd na petunijah in s CEVd na S. jasminoides pomemben prispevek k poznavanju epidemiologije teh dveh viroidov. Opravljeni poskusi prenosa virusov s kaparji so prvi opravljeni poskusi na tem področju v Sloveniji. Rezultati raziskav na področju čebelarstva in govedoreje so pomembni za razvoj celotnega kmetijstva. Prinašajo nova znanja o vplivu snovi iz okolja in delovanje na čebelji organizem in poznavanje vpliva na nivoju celice in tkiv. Rezultati dela na področju presnove beljakovin pri prežvekovalcih so pokazali, da je mogoče z venenjem krme pred siliranjem doseči zelo učinkovito sintezo mikrobnih beljakovin v vampu in s tem izboljšati izkoriščanje dušika pri prežvekovalcih. Tla so temelj kopenskih ekosistemov; eden od treh osnovnih (zrak, voda, tla), ki omogočajo življenje na kopnem. Raziskovanje lastnosti tal z namenom trajnostne rabe tega naravnega vira je posebej pomembno v agroekosistemih. Raziskave tal omogočajo trajnostno rabo tega naravnega vira v kmetijstvu in s tem trajnostni razvoj v prostoru ob zagotavljanju prehranske varnosti sedanjim in bodočim generacijam.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno delo programske skupine je interdisciplinarno in vključuje različna področja biotehniških ved pomembnih za razvoj Slovenije. Rastlinska produkcija in predelava podobno kot živalska produkcija v programski skupini, je skrbela za uvajanje naprednih tehnologij v slovenski prostor. Teoretična spoznanja smo prenašali v sadjarsko, vinogradniško in zelenjadarsko prakso (tehnologije redčenja plodičev jablane, tehnologije indukcije cvetenja sadnih dreves, kolobar v jagodah, preučevanje nanosa FFS v integrirani in ekološki pridelavi sadja,…). Pridelava sadja v Sloveniji poteka na številnih talnih tipih in v različnih klimatskih razmerah, zato so enotni tehnološki ukrepi nesprejemljivi, prenos tujih izkušenj pa pogosto neuspešen. Raziskave posameznih tehnoloških ukrepov v povprečno najbolj zastopanem slovenskem tipu tal so pomemben prispevek k dvigu količine in kakovosti pridelka. Ohranjanje in podrobno poznavanje rastlin, ki zaradi vsebnosti bioaktivnih snovi ugodno delujejo na zdravje človeka in/ali so zanimive za vključevanje v kolobar, je osnova za uvajanje oz. širjenje teh rastlin v pridelavo in prispevek k trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva. Spoznanja, ki smo jih pridobili v okviru programa bodo doprinesla k zmanjšanju negativnih vplivov na slovensko okolje, nadzorovani rabi kemičnih snovi in pridelavi varne hrane. Naše ugotovitve preživetja ogorčice M. ethiopica so temelj za analizo tveganja, ki ga ta vrsta predstavlja za pridelavo kmetijskih rastlin v slovenskih in evropskih rastnih razmerah. Analiza tveganja je nujno potrebna ob najdbi nove škodljive vrste. Okužbe okrasnih rastlin z viroidi iz rodu Pospiviroid, med katere spadajo tudi Citrus exocortis viroid (CEVd) in Tomato chlorotic dwarf viroid (TCDVd), se lahko prenesejo na pomembne kmetijske rastline kot je npr. paradižnik, na kateremu lahko povzročajo hude izgube, podobno kot Potato spindle tuber viroid, ki je zaradi potencialne gospodarske škode uvrščen med karantenske organizme na seznam I.A.1 direktive 2000/29/ES. Okužbe vinske trte z GLRaV povzročajo v vinogradništvu velike škode. Dokaz, da slovenske populacije kaparjev uspešno prenašajo GLRaV-1, je za Slovenijo izjemno pomemben. Ker nimamo na voljo učinkovitih sredstev za zatiranje velikega trtnega kaparja obstaja nevarnost, da se bodo GLRaV v prihodnjih letih v Sloveniji in tudi v Evropi zelo razširili. Tudi v Sloveniji raziskujemo možnosti za zmanjševanje uporabe količine FFS in težimo k zmanjševanju porabe fosilne energije. Razvoj pršilnika za ciljno nanašanje FFS bo pripomogel k zmanjšanem nanosu FFS na rastlino in v okolje, povečal bo učinek dela, zmanjšana bo psihofizična obremenitev uporabnika in dosežena bo izredna natančnost aplikacije. Raziskovalna tematika na področju čebelarstva in govedoreje je aktualna pri ohranjanju naravnih okolij v kmetijstvu v Sloveniji. Rezultati raziskav s teh dveh področij prinašajo nova spoznanja z uporabno vrednostjo: izdelana so bila priporočila za uporabo poplavljene krme in krme s povečano vsebnostjo mikotoksinov; objavljeni so bili prvi rezultati terenske raziskave o vplivu intenzivnega kmetovanja na čebelje družine; določili smo najprimernejši model za oceno dnevnih količin in sestave mleka na podlagi podatkov zmenjujoče sheme kontrole mlečnosti; spletni portal GOVEDO je bil dopolnjen z modulom Osebna izkaznica kmetije, ki omogoča kmetom in svetovalcem lažje dostopanje do podatkov na ravni posameznih kmetij in živali. Tla so v Sloveniji še posebej omejen naravni vir. Prehranska varnost Slovenije je ogrožena, saj smo v preteklih desetletjih z nesmotrno rabo prostora uničili prevelike površine kmetijskih zemljišč. Tudi zato je potrebno na preostalih kmetijskih površinah vzpostaviti pridelavo na način, ki ohranja rodovitnost tal, varuje druge naravne vire (podzemne vode) in preko vgrajevanja atmosferskega CO2 v tla kmetijskih zemljišč prispeva k blaženju klimatskih sprememb.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno