Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   

Koda Veda Področje
S285  Družboslovje  Socialna pedagogika 
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 
Ključne besede
edukacijske politike in strategije, socialna izključenost, pravičnost, šolski sistem, posebne potrebe, spol, socialni status, državljanska vzgoja, etničnost, sistemska znanost, kompleksni sistemi, odklonskost, preventiva, evalvacija, kakovost v vzgoji in izobraževanju, šolska neuspešnost, brezposlenost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06565  dr. Bojan Dekleva  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2004 - 2008  690 
2.  11940  dr. Alenka Kobolt  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  665 
3.  18389  dr. Urban Kordeš  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2004 - 2008  300 
4.  11610  dr. Stanislav Košir  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  329 
5.  16082  dr. Janez Krek  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  430 
6.  11611  dr. Mojca Peček Čuk  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  350 
7.  03233  dr. Cveta Razdevšek Pučko  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  554 
8.  21371  dr. Špela Razpotnik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2006 - 2008  501 
9.  05263  dr. Pavel Zgaga  Filozofija  Raziskovalec  2004 - 2008  981 
10.  11614  dr. Sonja Žorga  Psihologija  Raziskovalec  2004 - 2008  264 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.602 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.035 
Povzetek
Program izhaja iz teoretičnih spoznanj o potrebnosti interdisciplinarnega lotevanja vprašanj strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju (v skupini so zastopani strokovnjaki iz naslednjih strok: psihologija, socialna pedagogika, sociologija, filozofija, pedagogika in defektologija). Pri tem bo pomemben metodološko teoretski pristop sistemskih znanosti. Konkretnejša izhodišča oz. teoretska polja, iz katerih bo skupina v svojem raziskovanju izhajala, so: teorija globalizacije in informacijske družbe, družbe tveganj in individualizacije; teorija in raziskovanje socialne vključenosti/izključenosti ter njene sociokulturne pogojenosti; teorija socialnega kapitala; teorija različnih stilov spoprijemanja; kibernetska teorija oz. teorija kompleksnih sistemov; teorija vseživljenskega razvoja; konceptualiziranje posebnih (vzgojnoizobraževalnih) potreb; teorija usmerjenosti v življenjsko polje uporabnika; ter sodobna raziskovanja mladosti kot obdobja individualiziranega in tveganega prehajanja v odraslost. Cilji raziskovanja se bodo nanašali prvenstveno na polje vzgoje in izobraževanja, smiselno razumljenega kot obsegajočega tako institucionalno vzgojo in izobraževanje (od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja) kot tudi neformalno, izveninstitucionalno in skupnostno izobraževanje in socializacijo, vseživljenjsko učenje in razvoj, oz. izveninstitucionalne/neformalne značilnosti, ki pogojujejo ne/uspešnost formalnega izobraževanja in s tem posledično socialno iz/vključenost in ne/mobilnost. V tem polju bo cilj skupine okrepitev raziskovanja na teh področjih, kar bo omogočilo sistematično sodelovanje v potekajočih mednarodnih razpravah in razreševanje danih konceptualnih dilem in oblikovanje praktičnih rešitev v Sloveniji. N tako razumljenem področju bo skupina razvijala naslednje konkretnejše raziskovalne vsebine/cilje: analiza splošnih načel edukacijskih politik/strategij in njihovo evalviranje; razvijanje meril kakovosti v vzgoji in izobraževanju; razvijanje in evalviranje sistemov in modelov dodiplomskega in stalnega izobraževanja učiteljev; razvijanje koncepta pravičnosti v izobraževanju, razvijanje modelov opercionalizacije pravičnosti in njenega merjenja/evalviranja; raziskovanje funkcij šolstva kot reproduktorja socialne neenakosti in diskriminacije; proučevanje procesov profesionalizacije v poklicih, ki nastopajo v sistemu vzgoje in izobraževanja; raziskovanje modelov in procesov profesionalne supervizije v pedagoških poklicih; razvijanje modelov pedagoškega dela z osebami s posebnimi potrebami ter evalviranje uresničevanja in učinkov takih modelov; raziskovanje različnih vidikov socialne izključenosti (kulturne in socialne prikrajšanosti, brezposelnosti, etnične in druge "stigmatizirane drugačnosti", itd.) ter njenega vpliva na položaj posameznika v sistemu vzgoje in izobraževanja; raziskovanje posameznih odklonskih pojavov (uporaba drog s škodljivimi posledicami, nasilje, netolerantnost, itd.), ter modelov njihovega (institucionalnega in izveninstitucionalnega, npr. skupnostnega) obravnavanja; koncipiranje in razvoj socialnih mrež (samo)pomoči ogroženim, marginaliziranim oz. izključenim skupinam prebivalstva ter razvoj modelov evalviranja takih mrež.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje v okviru 19 ožjih raziskovalnih sklopov znotraj programa raziskovalne skupine je dalo – med drugim - naslednje pomembnejše znanstvene prispevke: Analiza splošnih načel in nekaterih teoretskih predpostavk edukacijskih politik je poglobila konceptualizacijo edukacijskih politik kot (inter)disciplinarnega polja in prispevala k potekajočim teoretskim razpravam o ozadjih, naravi in smeri sprememb v sodobnem visokem šolstvu ter k utemeljevanju interdisciplinarnega področja študij o visokem šolstvu. Analiza je obsegala ključne novejše trende v visokem šolstvu (dostopnost, množičnost, kakovost, diverzifikacija, internacionalizacija, evropeizacija ipd.), reflektirala in interpretirala osrednje koncepte (množičnost/transnacionalni in globalni značaj visokega šolstva; znanje ter razmerje med meritokracijo in demokracijo; upravljanje visokega šolstva; znanje in etični vidiki) ter oblikovala nove interpretacije koncepta visokošolske tranzicije. Analiza mehanizmov reprodukcije nepravičnosti, socialne neenakosti in diskriminacije v sodobni šoli, ter strategij, s katerimi lahko izobraževalni sistem zmanjša svojo vlogo pri reproduciranju družbenih neenakosti in postane bolj vključujoč je dalo konceptualizacijo doejamanja drugačnosti v šolskem kontekstu. Medkulturno raziskovanje je s tem v zvezi pokazalo na na ključen pomen revščine oz. socialno ekonomskega statusa družine. Dosežek predstavlja prispevek k oblikovanju holističnega koncepta inkluzije in k analizi možnosti in omejitev pri oblikovanju šole kot inkluzivne institucije. Na področju teorije kompleksnih sistemov je bila izvedena temeljna meta-študija epistemoloških in metodoloških možnostih za raziskovanje področij, kjer raziskovalec in raziskovano nista ločena (položaj udeleženosti) ter so raziskovani pojavi neponovljivi ter razvita inovativna različica epistemologije netrivialnosti. Delo vsebuje teoretsko-filozofsko študijo možnosti »sprave« med različnimi epistemološkimi pogledi (objektivizmom in t.i. stališčem udeleženosti) in analizo možnih posledic aplikacije predlaganega modela. Konceptualno ozadje se naslanja na delo kibernetika Heinza von Foersterja in na teorijo netrivialnih sistemov. Raziskane so možnosti alternativnih meril za oceno veljavnosti in relevantnosti raziskav, na področjih, kjer ne moremo zagotoviti izključitve opazovalca iz opazovanega sistema. Akcijsko raziskovalno je bil razvit ter raziskovalno evalviran nov model socialno-pedagoškega dela s specifičnimi ranljivimi skupinami mladih, ki temelji na integrativnem delu, ki poleg socialno pedagoških dimenzij vključuje gledališki medij. Gre za interdisciplinarno zasnovan program dela, usmerjen v opolnomočenje, razvijanje osebnih in socialnih kompetenc skozi proces skupinskega umetniškega kreativnega ustvarjanja. Primerjalno teoretično je bil opredeljen položaj in narava brezdomstva ter empirično analizirani življenjski pogoji in značilnosti brezdomcev v Sloveniji. Raziskovali smo življenjske položaje brezdomcev, organizacijsko strukturo, javno mnenje na tem področju, medijske diskurze ter na podlagi vsega omenjenega z akcijskim raziskovalnim pristopom oblikovali nove modele in projekte dela z brezdomci. Ključni znanstveni prispevek s tem v zvezi je bila identifikacija varovalnih in ogrožujočih dejvnikov ter umestitev brezdomstva kot družbenega pojava v matrico različnih nivojev diskurzov brezdomstva. Na področju brezposelnosti mladih je bil analiziran njihov položaj, preverjene hipoteze o odnosih med posameznimi dimenzijami njihove socialne izključenosti, ugotovljeni varovalni in ogrožujoči dejavniki njihovega psihosocialnega položaja in razvoja, ter evalvirane sedanje strokovne prakse na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje v okviru 19 ožjih raziskovalnih sklopov znotraj programa raziskovalne skupine je dalo – med drugi - naslednje pomembnejše družbenoekonomske oz. družbeno relevantne prispevke: Na osnovi analiz teoretskih konceptov in strateških rešitev v (a) bolonjskem procesu (razumevanje nove vloge univerze, upravljanje/kakovost v visokem šolstvu; spremembe študijskih struktur, evropska/socialna/eksterna dimenzija, ipd.); in (b) v izobraževanju učiteljev kot specifičnem segmentu visokega šolstva (strukture izobraževanja; podiplomski in doktorski študij; evropska dimenzija, bolonjski proces in mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja učiteljev; raziskovanje v/o izobraževanju učiteljev) so bili operacionalizirani predlogi rešitev (strategija družbenega razvoja in v tem okviru izobraževanja v Sloveniji; strategije prenove visokega šolstva; evropsko in mednarodno sodelovanje na področju visokega šolstva nasploh in posebej izobraževanja učiteljev, ipd.) na različnih ravneh: institucionalni (Univerza v Ljubljani, delno druge visokošolske ustanove doma in v tujini), nacionalni (Slovenija, delno drugi nacionalni sistemi, predvsem v jugovzhodni Evropi) in evropski ravni. Razvijali smo in evalvirali sisteme in modele dodiplomskega in stalnega izobraževanja učiteljev skozi tematiko kompetenc, ki naj bi jih imel evropski/slovenski učitelj v 21. stoletju. Kompetence smo obravnavali kot izhodišče, ki narekuje vse nadaljnje korake v načrtovanju in razvijanju študijskih programov in posameznih učnih načrtov in glede na ugotovitve pristopili k oblikovanju novih študijskih programov. Narejena je bila standardizacija jezika Romov v Sloveniji kot del integralnega projekta vključevanja romskega jezika in romske kulture v programe javnih vzgojno-izobraževalnih institucij in integracije romske skupnosti v širšo družbo. V projektu je interdisciplinarno (lingvistika, leksikografija in edukacijske znanstvene discipline) in mednarodno sestavljena skupina strokovnjakov v sodelovanju z romskimi govorci standardizirala jezik romskih jezikovnih skupin iz Prekmurja in Dolenjske. Standardizacija jezika omogoča dolgoročno razvijanje romske kulture in jezika ter omogoča, da se v slovenske vzgojnoizobraževalne institucije uvede: a) izbirni (fakultativni) predmet Romski jezik s kulturo; b) izboljšuje in izpopolnjuje poučevanje slovenskega jezika; c) uvede različna doizobraževanja romskih pomočnikov in učiteljev, ki poučujejo romske učence. Vzpostavljeno mednarodno sodelovanje je omogočilo prenos specialnih znanj na področju jezikoslovja, vezanih na sodobne tehnologije in metode obdelave jezika, v Slovenijo. Primerjalno teoretsko smo raziskovali modele supervizije, razvili relativno izvirni slovenski edukacijsko-razvojni model supervizije ter ga analizirali s stališča specifičnih metod in tehnik, možnosti osebnostnega razvoja strokovnjakov ter potrebnih strokovnih kompetenc. To elo je omogočilo razvoj novih podiplomskih študisjkih programov in razvoj novih poklicnih praks. Razvit in preizkušen je bil (za Slovenijo) povsem nov model dela z večkratno in izjemno izključenimi ljudmi. Njegova osnovna naravnanost je bila neinvazivnost in dialog, osnovna naravnanost novo oblikovanega modela pa je koncipiranje mrež samopomoči teh posameznikov, ki bi naj bi zmanjševale njihovo odvisnost in sledile cilju vse večje avtonomnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno