Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S285  Družboslovje  Socialna pedagogika 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
Ključne besede: vzgoja, izobraževalni sistem in politike; obvezno izobraževanje; visoko šolstvo; izobraževanje učiteljev; inkluzivnost; marginalizirani otroci in mladostniki; ranljive družine in posamezniki; emocionalno in socialno učenje; doživljanje učenja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.618,17
A''
756,96
A'
2.448,88
A1/2
3.767,21
CI10
536
CImax
34
h10
12
A1
24,93
A3
3,19
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  81  308  255  3,15 
Scopus  116  613  521  4,49 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  17009  dr. Tatjana Hodnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  615 
2.  39244  dr. Florian Klauser  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  17 
3.  18389  dr. Urban Kordeš  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2019 - 2023  283 
4.  26199  dr. Milena Košak Babuder  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2021 - 2023  408 
5.  16082  dr. Janez Krek  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2023  407 
6.  19638  dr. Irena Lesar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2019 - 2023  230 
7.  11611  dr. Mojca Peček Čuk  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2019 - 2023  347 
8.  21371  dr. Špela Razpotnik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2023  467 
9.  54754  Jakob Saje  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
10.  12453  dr. Igor Saksida  Literarne vede  Raziskovalec  2021 - 2023  1.600 
11.  50601  Nika Šušterič  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  26 
12.  05263  dr. Pavel Zgaga  Filozofija  Vodja projekta  2019 - 2023  970 
13.  13902  dr. Darja Zorc Maver  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2019 - 2023  276 
14.  55877  Monika Zupančič  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.904 
Povzetek
Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanje socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju je program z dvema razsežnostma: edukacija kot sistem, vezan na sodobne družbe, ter spodbujanje socialne vključenosti. Raziskovanje smo razdelil na tri glavna področja: A. Konceptualne utemeljitve na področju edukacije in njihove konsekvence za kritično analizo transformacij (visoko)šolskih sistemov; B. Raziskovanje paradigmatskih sprememb v konceptih inkluzije, njihovi učinki v procesu implementacije na ravni socialnih in izobraževalnih politik ter iskanje bolj učinkovitih modelov udejanjanja inkluzije C. Raziskovanje doživljanja udejanjanja znanja z vidikov empirične fenomenologije, nevroedukacije in enaktivizma.   Zastavljeni raziskovalni cilji in vsebine narekujejo pristop z mešanimi, kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami. V posameznih sklopih bomo analizirali predvsem naslednje vidike: A1 Z oblikovanjem teorije dejanja v edukaciji bomo podali teoretske okvire za razumevanje specifik dejanja v edukaciji; na tej osnovi bomo raziskovali nove problematike kot npr. »nasilni ekstremizem« (s prispevkom h konceptualizaciji državljanske vzgoje ipd.), v razprave o inkluziji pa se bomo vključili v točkah podpore učenčevi subjektivnosti, ipd. A2 Pri raziskovanja sodobnih transformacij visokošolskih sistemov in njihovih učinkov bomo analizirali dejanske in potencialne vloge in smotre (visokega) šolstva v sedanjih družbenih kontekstih, koncept 'tretjega poslanstva' univerz, vključno z njihovo družbeno vpetostjo in etično odgovornostjo; nove forme izključenosti v visokem šolstvu, ipd. B1 Na področju razvoja konceptov inkluzivnosti bomo podrobneje analizirali paradigmatske premike, ki so prepoznavni v različnih razumevanjih inkluzije, koncepte pravičnosti, ki podpirajo udejanjanje inkluzije, relevantne za vse, nove oblike izključevanja kot posledico specifičnih pojmovanj inkluzivnosti, ipd. B2 Pri vprašanju implementacije rešitev v izobraževalne in socialne politike in prakse bomo analizirali razkorake med zakonodajo, strokovnimi priporočili in prakso, poleg tega pa bomo na podlagi salutogene paradigme evalvirali dosedanje zakonodajne in strokovne rešitve; analizirali bomo nove oblike izključevanja kot posledica dosedanjih politik in modelov, ipd. B3 Pri implementaciji rešitev na ravni izobraževanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev bomo na podlagi salutogene paradigme opravili evalvacijo programov izobraževanja učiteljev, primerjalno analizirali prepričanja visokošolskih učiteljev in študentov o inkluziji ter predlagali spremembe študijskih programov in dodatnega strokovnega usposabljanja. C1 Delo na področju empirično-fenomenološke in nevroedukacijske raziskave doživljajskega vidika udejanjanja znanja bo potekalo na nivojih: (1) metodološke analize problemov samonanašanja pri raziskovanju doživljanja, (2) fenomenološki in intersubjektivni aspekti udejanjanja znanja (3) prenos spoznanj na področje nevroedukacije in nevrofenomenologije.
Pomen za razvoj znanosti
Potencialen prispevek k razvoju znanosti vidimo predvsem v naslednjem: - novo konceptualiziranje vzgojnega dejanja in prispevek k teoriji vzgojnih ravnanj; - razvoj ciljno naravnanih študij visokega šolstva kot (doslej slabo uveljavljenega) interdisciplinarnega polja v Sloveniji ter prispevanje k mednarodni diskusiji v tem polju; - analiza sistemov izobraževanja učiteljev ter njihovih učinkov na kakovost izobraževanja; - analiza konceptov inkluzije na vsej izobraževalni vertikali in posebej v polju izobraževanja učiteljev; - teoretsko in empirično proučevanje položaja ranljivih učencev, dijakov in študentov; - utemeljitev novih etioloških razlag in tipologij socialne izključenosti; - analiza mehanizmov reprodukcije socialne izključenosti na področju izobraževanja; - razširitev razumevanja procesov učenja in konstrukcije znanja s spoznanji o doživljajskih modalnostih; - validiranje obstoječih teorij kognitivnih in učnih stilov ter metaspomina; - teoretična in empirično utemeljena spoznanja, prevedljiva v izobraževalne politike na nacionalni in evropski ravni; - kritični pregled in posodobitev ključnih kompetenc na področju socialnega in emocionalnega učenja; - razvijanje kategorialnega aparata, vključno z razvojem terminologije v slovenskem jeziku.
Pomen za razvoj Slovenije
Potencialen prispevek k razvoju družbenih in kulturnih dejavnosti pa vidimo predvsem v naslednjih elementih: - konceptualne podlage za razvoj izobraževalnega sistema, predvsem na področju inkluzije in spodbujanja demokratične kulture: (a) prispevek k oblikovanju t.im. na evidenci utemeljenih izobraževalnih politik (Evidence-Based Education Policies); sodelovanje z Ministrstvom za izobraževanje in drugimi relevantnimi nacionalnimi ustanovami; (b) prispevek k oblikovanju novih pedagoških strategij v šolskem (institucionalnem) in izvenšolskem (izveninstitucionalnem) strokovnem delu; - dostop do tujih znanj: v raziskovalnem delu se tesno povezujemo z nekaterimi raziskovalci iz drugih držav in z njihovo pomočjo, ter s pomočjo razpoložljive literature, odpiramo dostop do tujega znanja ter ga v primernih oblikah posredujemo zainteresirani domači javnosti (objava izvirnih znanstvenih in preglednih člankov, prevodi, okrogle mize kot npr. naš »Seminar šolskega polja«, spletna stran http://ceps.pef.uni-lj.si/; predavanja, ipd.); - razvoj kadrov: (a) v okviru skupine že sodelujeta dva mlada raziskovalca (od 2016 in 2017), priključila pa se nam bosta še dva doktorska študenta (2019), ki opravljata raziskave na tematskem področju naše programske skupine (vpisana na naši doktorski šoli); skupina jim bo zagotavljala okolje, v katerem bodo lažje razvili svoje potenciale in obenem prispevali k skupnim rezultatom; (b) raziskovalne dosežke in spoznanja člani skupine sproti prenašamo v organizirane oblike (module) doktorske šole na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, pa tudi na doktorski šoli na Fachhochschule Burgenland (Eisenstadt, Avstrija), ki nas je povabila k sodelovanju; (c) raziskovalne dosežke prenašamo tudi v naše dodiplomske in magistrske študijske programe (pogosta mentorstva), med drugim tudi v mednarodni skupni magistrski program »Kognitivna znanost«; - promocija države: posamezni člani skupine aktivno sodelujemo v različnih medvladnih in nevladnih mednarodnih telesih; približno polovica naših doktorskih študentov so tujci in se v času študija dokaj podrobno seznanijo z rezultati našega raziskovanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno