Projekti / Programi
Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S285 |
Družboslovje |
Socialna pedagogika |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
edukacijske politike in strategije, socialna izključenost, pravičnost, šolski sistem, posebne potrebe, spol, socialni status, državljanska vzgoja, etničnost, sistemska znanost, kompleksni sistemi, odklonskost, preventiva, evalvacija, kakovost v vzgoji in izobraževanju, šolska neuspešnost, brezposlenost
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Program izhaja iz teoretičnih spoznanj o potrebnosti interdisciplinarnega lotevanja vprašanj strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju (v skupini so zastopani strokovnjaki iz naslednjih strok: psihologija, socialna pedagogika, sociologija, filozofija, pedagogika in defektologija). Pri tem bo pomemben metodološko teoretski pristop sistemskih znanosti.
Konkretnejša izhodišča oz. teoretska polja, iz katerih bo skupina v svojem raziskovanju izhajala, so: teorija globalizacije in informacijske družbe, družbe tveganj in individualizacije; teorija in raziskovanje socialne vključenosti/izključenosti ter njene sociokulturne pogojenosti; teorija socialnega kapitala; teorija različnih stilov spoprijemanja; kibernetska teorija oz. teorija kompleksnih sistemov; teorija vseživljenskega razvoja; konceptualiziranje posebnih (vzgojnoizobraževalnih) potreb; teorija usmerjenosti v življenjsko polje uporabnika; ter sodobna raziskovanja mladosti kot obdobja individualiziranega in tveganega prehajanja v odraslost.
Cilji raziskovanja se bodo nanašali prvenstveno na polje vzgoje in izobraževanja, smiselno razumljenega kot obsegajočega tako institucionalno vzgojo in izobraževanje (od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja) kot tudi neformalno, izveninstitucionalno in skupnostno izobraževanje in socializacijo, vseživljenjsko učenje in razvoj, oz. izveninstitucionalne/neformalne značilnosti, ki pogojujejo ne/uspešnost formalnega izobraževanja in s tem posledično socialno iz/vključenost in ne/mobilnost. V tem polju bo cilj skupine okrepitev raziskovanja na teh področjih, kar bo omogočilo sistematično sodelovanje v potekajočih mednarodnih razpravah in razreševanje danih konceptualnih dilem in oblikovanje praktičnih rešitev v Sloveniji.
N tako razumljenem področju bo skupina razvijala naslednje konkretnejše raziskovalne vsebine/cilje: analiza splošnih načel edukacijskih politik/strategij in njihovo evalviranje; razvijanje meril kakovosti v vzgoji in izobraževanju; razvijanje in evalviranje sistemov in modelov dodiplomskega in stalnega izobraževanja učiteljev; razvijanje koncepta pravičnosti v izobraževanju, razvijanje modelov opercionalizacije pravičnosti in njenega merjenja/evalviranja; raziskovanje funkcij šolstva kot reproduktorja socialne neenakosti in diskriminacije; proučevanje procesov profesionalizacije v poklicih, ki nastopajo v sistemu vzgoje in izobraževanja; raziskovanje modelov in procesov profesionalne supervizije v pedagoških poklicih; razvijanje modelov pedagoškega dela z osebami s posebnimi potrebami ter evalviranje uresničevanja in učinkov takih modelov; raziskovanje različnih vidikov socialne izključenosti (kulturne in socialne prikrajšanosti, brezposelnosti, etnične in druge "stigmatizirane drugačnosti", itd.) ter njenega vpliva na položaj posameznika v sistemu vzgoje in izobraževanja; raziskovanje posameznih odklonskih pojavov (uporaba drog s škodljivimi posledicami, nasilje, netolerantnost, itd.), ter modelov njihovega (institucionalnega in izveninstitucionalnega, npr. skupnostnega) obravnavanja; koncipiranje in razvoj socialnih mrež (samo)pomoči ogroženim, marginaliziranim oz. izključenim skupinam prebivalstva ter razvoj modelov evalviranja takih mrež.
Pomen za razvoj znanosti
Sodobni strateški razvoj visokega šolstva pri nas, v Evropi in v svetu temelji na vrsti predpostavk, ki se včasih jemljejo kot same po sebi razumljive: npr. odprt dostop do študija, kakovost in lestvice univerz; tržna umeščenost izobraževanja, konkurenčni pristop v visokem šolstvu ipd. Te predpostavke so, z drugimi besedami, pogosto artikulirane kot »ideologija(e)« sedanjega razumevanja in spreminjanja visokega šolstva. Prispevek programske skupine se uvršča v krog študij visokega šolstva (higher education studies) kot razmeroma mladega interdisciplinarnega področja: Interdisciplinarno polje raziskovanja dinamike visokega šolstva se je pričelo pred nekaj desetletji v ZDA, v Evropi praktično šele v osemdesetih letih, pri nas pa je še v nastajanju. Z lastnim delom na tem področju torej prispevamo k nastajanju in utrjevanju tega polja v naših prostorih, obenem pa poskušamo prispevati k potekajoči mednarodni znanstveni razpravi predvsem s specifičnimi pristopi in ugotovitvami, ki jih omogoča posebna perspektiva teh prostorov. Raziskovanje preverja delovanje zgoraj omenjenih predpostavk, njihove posledice, njihov razvoj in umeščenost v implementacije šolskih sistemov ter doprinaša k novim konceptualizacijam na tem področju. V raziskovalnem delu leta 2014 smo z uporabo teorije o centrih in periferijah obudili pristop, ki je bil zanemarjen, vsebuje pa potencial, s katerim je oz. bo mogoče interpretirati nekatere posebnosti, pa tudi probleme pri nastajanju evropskega visokošolskega prostora. Razumevanje človekovega živega izkustva je bistvenega pomena za mnoge, zaradi tega fenomenološki raziskovalni pristopi dobivajo v zadnjih letih pomembno vlogo v spektru kvalitativnih metodologij. Delo programske skupine prispeva k teoretskemu razumevanju in klasifikaciji področja, predvsem pa k razvoju oz. dopolnjevanju dveh osrednjih raziskovalnih metod – fenomenološkega dialoga ter fenomenološke študije primera. V letu 2014 smo k temu področju prispevali predvsem s preverjanjem veljavnosti dveh tehnik pridobivanja fenomenoloških podatkov (modificirane verzije deskriptivnega vzorčenja izkustva in elicitacijskega intervjuja). Sodobni programi izobraževanja učiteljev vse bolj vključujejo tudi izobraževanje za delo z ranljivimi učenci. Ob tem se zastavlja vprašanje, koliko smo pri izobraževanju učiteljev za delo v inkluzivnih razredih uspešni, kar je bil eden od fokusov dela v letu 2014. Raziskave, ki proučujejo usposabljanje učiteljev za delo z ranljivimi učenci, pogosto izpostavljajo pomen znanja, ki ga bodoči učitelji osvojijo v času svojega študija. Pa vendar raziskave tudi kažejo, da četudi učitelji posedujejo znanja o delu v inkluzivnih razredih, le-to samo po sebi ni zadosten pogoj, da ga bodo pri svojem delu tudi uporabljali. Naša spoznanja opozarjajo, da je potrebno dajati v procesu izobraževanja učiteljev večji poudarek praktičnemu usposabljanju in predvsem na prepričanjem, stališčem, predsodkom in stereotipom bodočih učiteljev, ki govorijo o njihovi pripravljenosti za delo z ranljivimi učenci. Na podlagi našega raziskovanja življenjskega sveta in izkušenj ranljivih družin ter na drugi strani organizacij, ki se z njimi srečujejo, je v letu 2014 odprto novo polje, ki prinaša vednost s področja socialne pedagogike. Delo programske skupine je prispevek k preverjanju obstoječih socialno pedagoških paradigem ter konceptov ter k razvijanju novih konceptov, ki bodo omogočali razvijanje novih, bolj empirično utemeljenih pristopov delovanja. Konkretno se je raziskovanje pomenilo poglabljanje vednosti o potrebah ranljivih podskupin staršev ter razvoj in preverjanje novih oblike skupnostnega delovanja v zvezi s starševanjem. Pomen za razvoj znanosti na področju raziskovanja izjemne in večkratne socialne izključenosti (brezdomni, nezaposleni …) je v uvajanju in preizkušanju metod, skozi katere kjer klasični objekti raziskav postanejo njihovi subjekti. Razvoj teh metod je osnovan tudi na razvoju dialoških pristopov v raziskovanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Velika večina raziskovalnih spoznanj je bolj ali manj neposredno uporabna za razvoj specifičnih politik v Sloveniji ali pa pomeni aplikativni razvoj novih načinov/pristopov/metod dela v polju izobraževanja in socialnega vključevanja. V tem smislu naše raziskovanje pomeni kontinuirano refleksijo praks na področju edukacije in problematike socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju, kakor tudi njihovih predpostavk in vpetosti v širši politični in družbeno-kulturni okvir. Ta refleksija obsega preverjanje strokovnih konceptualizacij in razvoj/predlaganje novih konceptualizacij ter iskanje in predlaganje relevantnih novih rešitev za problem na tem področju. Dosedanje raziskave so pokazale, da takšnih rešitev ni mogoče preprosto prenašati iz enega sistema v drugega, zato raziskovalno delo vključuje tudi mednarodno razpravo in izhajanje iz specifik te družbe. Raziskovanje je prispevalo k nastajanju in utrjevanju interdisciplinarnega polja raziskovanja dinamike visokega šolstva v domačem prostoru. Na eni strani gre za povezovanje s tujimi raziskovalci, vključno z njihovimi gostovanji pri nas, ter za publicistično delo, na drugi pa za mentorstva in spodbujanje doktorskih študentov, ki se raziskovalno izpopolnjujejo na tem področju. Poseben pomen našega raziskovanja vidimo tudi v prispevanju k oblikovanju strategij oz. posameznih rešitev pri razvoju visokega šolstva na nacionalni, univerzitetni in fakultetni ravni. Na področju vključevanja otrok in maladostnikov s posebnimi potrebami je raziskovanje zapolnjevalo posebno pomanjkljivost. V Sloveniji se namreč pogosto razpravlja o kvalitetnih načinih vključevanja ranljivih skupin učencev v šole in razrede, manj pa tudi o izobraževanju učiteljev za delo v inkluzivnih razredih. Analiza dela učiteljev v razredih je pokazala na manko znanja, predvsem pa tudi pozitivnih stališč učiteljev do dela z ranljivimi učenci. Zato je pomembno in dobro utemeljeno spoznanje, da bi morali bodoče učitelje bolj sistematično soočati z njihovimi implicitnimi teorijami o tem, kako poučevati ranljive učence, z njihovimi predsodki in stereotipi. V Slovenskem prostoru je bilo doslej področje ranljivih družin z vidika njih samih ter z vidika relevantnih, z njimi povezanih obravnalnih institucij neraziskano, odpirale pa so se številne potrebe po tem, da bi se to področje raziskalo. Izrazi teh potreb so prihajale s strani različnih ustanov, posebej še vzgojno izobraževalnih. Novi raziskovalni uvidi, do katerih smo prišli, bodo udeleženim in zainteresiranim odprli nove poglede v razumevanju zapletenih strokovnih situacij, s katerimi se srečujejo in jih napotili k ustreznejšim načinom strokovnega ravnanja. Na področju pojava izjemne socialne izključenosti je naše raziskovanje razkrivalo sive lise družbenega odkrivanja in prepoznavanja teh pojavov, tako v vsebinskem kot količinskem smislu. Obenem je pomenilo razvijanje novih tehnologij, modelov, pristopov in izhodišč obravnavanja tega problema, tako v smislu individualnega obravnavanja, kot v smislu za to potrebnih organizacijskih in institucionalnih sprememb. V letu 2014 smo veliko pozornost namenili tudi evalvaciji novo razvitih pristopov dejavnosti. Raziskovanje je prispevalo k razvoju novih (merskih, raziskovalnih) instrumentov ali k njihovemu umerjanju in preverjanju. Ta dejavnost – med drugim prispeva k povečevanju možnosti znanstvenega preverjanja učinkovitosti različnih intervencij oz. programov dejavnosti. Pomen za razvoj Slovenije se ne nazadnje kaže v tem, da so člani, ki so vsi tudi univerzitetni učitelji na Pedagoški fakulteti v Ljubljani svoje ugotovitve sproti prenašali v pedagoški proces, in s tem neposredno k oblikovanju bolj kompetentnih ključnih kadrov v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
