Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanja socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S285  Družboslovje  Socialna pedagogika 

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
vzgoja, izobraževalni sistem in politike; obvezno izobraževanje; visoko šolstvo; izobraževanje učiteljev; inkluzivnost; marginalizirani otroci in mladostniki; ranljive družine in posamezniki; emocionalno in socialno učenje; doživljanje učenja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  06565  dr. Bojan Dekleva  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2015 - 2018  679 
2.  39244  dr. Florian Klauser  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2016 - 2018  17 
3.  18389  dr. Urban Kordeš  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2015 - 2018  283 
4.  16082  dr. Janez Krek  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2018  407 
5.  19638  dr. Irena Lesar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2018  230 
6.  11611  dr. Mojca Peček Čuk  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2018  347 
7.  21371  dr. Špela Razpotnik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2015 - 2018  469 
8.  50601  Nika Šušterič  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2017 - 2018  26 
9.  05263  dr. Pavel Zgaga  Filozofija  Vodja projekta  2015 - 2018  970 
10.  13902  dr. Darja Zorc Maver  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2018  276 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.921 
Povzetek
Sistemski vidiki strategij edukacije in spodbujanje socialne vključenosti v vzgoji in izobraževanju sta povezani področji raziskovanja. Skupina ju proučuje v dveh perspektivah: (a) edukacija kot sistem, vezan na institucionalizacijo sodobnih družb, konstitucijo države, globalizacijo, razmerja moči itd. in (b) spodbujanje socialne vključenosti, ki izhaja iz tega, da je edukacija kot proces usmerjena na posameznika in poteka skozi intersubjektivna razmerja, ki so pogojena tako z osebnostjo posameznika kot z dejstvom, da individualizacija, socializacija in inkulturacija potekajo v družbenih kontekstih.   Raziskovalni cilji so: A. oblikovanje konceptualnih utemeljitev strategij edukacije ter sistemskih sprememb v obveznem izobraževanju in v visokem šolstvu; B. oblikovanje konceptualnih utemeljitev inkluzije marginaliziranih otrok in mladostnikov ter ranljivih družin in posameznikov ter novih modelov strokovnega dela na teh področjih; C. obravnavanje doživljanja učenja iz vidika empirične fenomenologije (kognitivne znanosti).   Zastavljeni raziskovalni cilji in vsebine narekujejo pristop z mešanimi, kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, npr. kritično spremljanje in pregled relevantne literature; analiza (policy) dokumentov; kritična diskurzivna analiza; metode filozofske argumentacije (konceptualna ozadja vodilnih paradigem; vrednostni konteksti ipd.), teoretske, primerjalne, deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja ipd.   Empirično raziskovanje oblik in fenomenologije socialne izključenosti ter ranljivosti bo potekalo po načelu vključenosti subjektov raziskave v vse faze načrtovanja in izvajanja raziskave ter po načelu metodološkega pluralizma. Izhodiščno metodološko načelo bo usmerjenost v življenjsko polje subjektov raziskave. Uporabljali bomo odprte in polstrukturirane intervjuje, opazovanje z udeležbo, akcijsko raziskovanje, fokusne skupine, sekundarne analize baz podatkov, fenomenološke študije primera, ipd.   Pomen za razvoj znanosti je predviden predvsem na naslednjih horizontih: - novo konceptualiziranje vzgojnega dejanja in prispevek k teoriji vzgojnih ravnanj; - razvoj sodobnih študij visokega šolstva kot interdisciplinarnega polja v Sloveniji ter prispevanje k mednarodni diskusiji; - analiza sistema izobraževanja učiteljev ter njegovih učinkov na kakovost izobraževanja; - analiza konceptov inkluzije znotraj izobraževanja nasploh in izobraževanja učiteljev posebej; - nadgraditev dosedanjega proučevanja položaja ranljivih učencev; - utemeljitev novih etioloških razlag in tipologij socialne izključenosti; - analiza mehanizmov reprodukcije socialne izključenosti; - razširitev razumevanja procesov učenja in konstrukcije znanja s spoznanji o doživljajskih modalnostih; - validiranje obstoječih teorij kognitivnih in učnih stilov; - spoznanja, prevedljiva v izboljšanje edukacijskih strategij; - izdelava ključnih kompetenc na področju socialnega in emocionalnega učenja; - razvijanje kategorialnega aparata, idr.
Pomen za razvoj znanosti
Družbeni kontekst vzgoje in izobraževanja v sodobnih globaliziranih družbah je podvržen divergentnim in nasprotujočim pritiskom, ki spodbujajo permisivnost v razmerju do otrok in mladih, po drugi strani pa mu vladajo mehanizmi selekcije in izključevanja. V tem kontekstu bomo: - ob naslonitvi na vrednotni sistem človekovih pravic ter na novoveške pridobitve etičnega in političnega iskanja načel strpnosti in solidarnosti na novo konceptualizirali vzgojno dejanje in razvili teorijo vzgojnih ravnanj, relevantno tako v kontekstu naše kot sodobnih globaliziranih družb nasploh; - razvili ogrodje sodobnih študij visokega šolstva kot interdisciplinarnega polja v slovenskem raziskovalnem prostoru ter prispevali k mednarodni diskusiji, zlasti z novim konceptualiziranjem razmerja med centri in periferijami v kontekstu prenosa visokošolskih politik (''policy travel'') in njihovega učinkovanja na sisteme in ustanove; - analizirali sistem izobraževanja učiteljev in njegovo delovanje, tudi v mednarodnem kontekstu, ter njegove učinke na kakovost izobraževalnega procesa; - analizirali koncepte inkluzije znotraj procesa izobraževanja učiteljev; - raziskali prepričanja visokošolskih učiteljev do udejanjanja inkluzije v pedagoškem procesu, saj je ta vidik pri nas spregledan in v tujini redko raziskovan, ter tako rekonceptualizirali inkluzijo; - nadgradili dosedanje proučevanje položaja ranljivih učencev s proučevanjem odnosa do šole z vidika njih samih; - utemeljili nove etiološke razlage in tipologije socialne izključenosti ter kritično ovrednotili obstoječa podporna omrežja, s posebnim poudarkom na vzgojno-izobraževalnih kontekstih ter socialnem skrbstvu; - konceptualizirali sinergične večdisciplinarne odzive strok na področjih kumuliranja in prekrivanja več raznorodnih težav oz. vzrokov socialne izključenosti; - analizirali mehanizme reprodukcije socialne izključenosti oziroma intersekcije posameznih vidikov izključenosti in razvijali kategorialni aparat; - kritično analizirali in ovrednotili prevladujoče diskurze starševanja, individualne odgovornosti in refleksivnega biografiranja ter na tej podlagi reflektirali tako vlogo obstoječega sistema vzgoje in izobraževanja ter socialnega skrbstva kot odnos do konstruktov »tveganih družbenih skupin«; - z empirično fenomenološko raziskavo razširili razumevanja procesov učenja in konstrukcije znanja s spoznanji o doživljajskih modalnostih, izpopolnili metodološki instrumentarij na področju idiografskega fenomenološkega raziskovanja, dopolnili ali dodatno validirali obstoječe teorije kognitivnih in učnih stilov in omogočili spoznanja, prevedljiva v izboljšanje edukacijskih strategij, vključno z učenjem učenja, samoregulacijskimi procesi in individualiziranimi oblikami učenja; - z novimi raziskovalnimi podatki in uvidi prispevali k izdelavi evropskih ključnih kompetenc na področju socialnega in emocionalnega učenja ter preverili domnevo, da uvajanje socialnega in emocionalnega učenja povečuje faktorje zaščite in zmanjšuje faktorje tveganja za nastanek odklonskih oblik vedenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Tako zaradi družbenih in ekonomskih kot zaradi tehnoloških sprememb prihaja v sodobnih družbah do izjemno hitrih in globokih sprememb, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje otrok in mladine, na načine vzpostavljanja družin in njihovega delovanja ter na možnosti, ki se ponujajo šolam in drugim zavodom pri doseganju njihovih ciljev. Kontinuirano teoretsko in empirično raziskovanje na tem področju, refleksija praks in ponovno konceptualiziranje osrednjih kategorij, na katerih te prakse temeljijo, ter iskanje in predlaganje rešitev je torej osrednja naloga raziskovalne skupine, ki bo v svojih zaključkih neposredno prispevala k posodabljanju in kakovosti sistema edukacije v Sloveniji. Dosedanje raziskave so v mednarodnem kontekstu pokazale, da takšnih rešitev ni mogoče preprosto prenašati iz enega sistema v drugega, zato se bomo v skupini na eni strani soočali z mednarodno razpravo in različnimi praksami, na drugi pa bomo izhajali iz specifik te družbe in iskali rešitve, ki so ustrezne prav zanjo. V tem pogledu bomo posebno pozornost namenjali dvema ravnema izobraževalnega sistema: obveznemu in visokošolskemu izobraževanju. Tako bomo: - prispevali k oblikovanju inkluziji bolj naklonjenim kulturam šol in drugih zavodov. Slovenija premoščanju ovir, še posebej oseb s posebnimi potrebami, namenja znatna finančna sredstva, rezultati nekaterih dosedanjih raziskav pa nakazujejo, da so rezultati teh vložkov precej skromni. Ugotovitve naše kritične analize bodo prispevale k bolj učinkoviti uporabi sredstev za pomoč marginaliziranim otrokom in mladostnikom. - z novimi spoznanji spodbudili razvoj strokovno utemeljenih temeljev za (pre)oblikovanje takšnih programov izobraževanja učiteljev, ki bodo učitelje kvalitetno usposabljali za delo v inkluzivnih razredih. Rezultati bodo uporabni za pripravo študijskih materialov na pedagoških in sorodnih fakultetah v Sloveniji ter v stalnem strokovnem spopolnjevanju učiteljev in strokovnih delavcev. - na področju ranljivih posameznikov in družin razvili nove modele strokovnega dela, ki upoštevajo potrebe te populacije in sodobne socialno-pedagoške usmeritve: delovanje v življenjskem prostoru, partnersko soustvarjanje, celostni pristop, izhajanje iz obstoječih moči ter neinvazivnost. Nove prakse bodo tako utemeljene v njihovem življenjskem prostoru oziroma na evidenci, ki jo bo vzpostavilo raziskovanje. - analizirali zbrana pričevanja posameznikov in družin ter podatke o potekajočih praksah ter definirali njihove učinke na otroke, starše, družine. Na tej podlagi bomo razvili modele novih praks in jih posredovali strokovnim delavcem s tega področja.   Pridobljena spoznanja bodo vključena na vse nivoje visokošolskega izobraževanja bodočih strokovnih delavcev na področju socialnega vključevanja, ugotovitve pa bodo uporabne tudi za načrtovalce in izvajalce politik na področju edukacije nasploh in odzivanja na socialno izključenost posebej.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno