Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
S110  Družboslovje  Pravo 
S155  Družboslovje  Evropsko pravo 
S114  Družboslovje  Primerjalno pravo 
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H353  Humanistične vede  Leksikologija 
Ključne besede
pravo Evropske unije, evropsko pravo, pravna znanost, pravno izrazje, pravna stroka, prevajanje, kulturna identiteta, razmerje med evropskim in domačim pravnim redom
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21586  dr. Matej Accetto  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  406 
2.  01038  dr. Anjuta Bubnov-Škoberne  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2005  321 
3.  13769  dr. Miro Cerar  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  818 
4.  17532  Marija Djurović    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
5.  06414  dr. Peter Grilc  Družboslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  833 
6.  04993  dr. Albin Igličar  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  704 
7.  06780  dr. Marko Ilešič  Pravo  Raziskovalec  2004  459 
8.  06781  dr. Vid Jakulin  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  421 
9.  12049  dr. Miha Juhart  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  751 
10.  11095  dr. Marko Kambič  Pravo  Raziskovalec  2006 - 2008  209 
11.  01329  dr. Polonca Končar  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  570 
12.  07435  dr. Janez Kranjc  Pravo  Vodja projekta/programa  2004 - 2008  730 
13.  17535  Karmen Nemec    Tehnični sodelavec  2005 - 2008 
14.  17028  dr. Aleš Novak  Pravo  Raziskovalec  2005 - 2008  252 
15.  15663  dr. Barbara Novak  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  590 
16.  03095  dr. Leopold-Marijan Pavčnik  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  973 
17.  17039  dr. Klemen Podobnik  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2005  400 
18.  01325  dr. Ada Polajnar-Pavčnik  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  337 
19.  08869  dr. Vladimir Simič  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  258 
20.  19427  dr. Grega Strban  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  766 
21.  15662  dr. Katja Škrubej  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  173 
22.  22362  dr. Saša Zagorc  Pravo  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  378 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  16.139 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.628 
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je, da prva leta članstva Slovenije v Evropski uniji in razvoj evropskega pravnega reda spremlja z ustreznim razvojem slovenske pravne terminologije. S tem bo program po eni strani pomagal pri umeščanju pravnega reda Unije v slovenski pravni prostor in jezik, po drugi pa skrbel tudi za to, da bo slovenski pravni jezik, pomembna prvina slovenske nacionalne identitete, ohranil svojo celovitost in avtonomnost. Delo poteka v obliki priprave geslovnika oziroma terminološke baze izrazja pravnega reda Unije, pri čemer je v prvem delu poudarek na iskanju slovenskih ustreznic za posamezna gesla v angleščini, v končni obliki geslovnika pa bo možno po slovarju iskati ustreznice v obeh smereh, tako slovenske ustreznice za angleška gesla kot tudi obratno. Poglavitni končni rezultat raziskava bo tako dvosmerni geslovnik oziroma slovar prava Evropske unije, obenem pa bo baza na voljo tudi prevajalski službi Službe vlade za evropske zadeve, s katero raziskovalna skupina sodeluje in ki nam je pomagala pri pripravi temeljne baze gesel, ki jih uvrščamo v nastajajočo bazo. V praktičnem smislu je raziskava namreč namenjena tako dopolnitvi oziroma razširitvi obstoječega slovenskega izrazja kot tudi verifikaciji dosedanjih prevajalskih oziroma terminoloških rešitev. Pri tem pa je treba v isti sapi poudariti, da ne gre zgolj za prevajalske težave in zahteve, se pravi tiste, do katerih bi prihajalo pri prevajanju sodne prakse in zakonodaje Evropske unije iz jezikov izvora posamezne odločitve v slovenščine. Končna baza gesel namreč ne bo vključevala zgolj nomotehničnih izrazov, ampak tudi doktrinarne izraze, ki so predmet teorije posameznih področij in ki so nujno orodje pravne znanosti, če naj ta tvorno sodeluje tudi pri snovanju evropske pravne ureditve, ne zgolj pri njeni (upo)rabi. Tudi tu pa velja pravilo, da je možnost vsebinskega dela na področju evropskega prava v okviru slovenske pravne stroke in v duhu slovenske (pravne) identitete neposredno povezano tudi z obstojem in negovanjem ustreznega slovenskega pravnega izrazja.
Pomen za razvoj znanosti
Ni znanosti oziroma uspešnega znanstvenega dela brez ustrezne terminologije, kar še toliko bolj velja za pravo, ki je po svojem bistvu namenjeno urejanju družbenih razmerij. Izgradnja ustrezne pravne terminologije in dolgotrajna skrb za ustrezen slovenski pravni jezik sta tako neizogibni in ključni dolžnosti slovenske pravne znanosti ter širše gledano slovenske družbe, o čemer nenazadnje dobro priča več kot dvajset do sedaj pripravljenih raznovrstnih pravnih slovarjev in dejstvo, da so v Sloveniji prvi terminološki slovarji nastali prav na pravnem področju. Pristop k Evropski uniji – kot tudi posebna narava evropskega pravnega reda kot avtonomnega naddržavnega reda sui generis – je tako poleg vsebinskih, organizacijskih in političnih izzivov za slovensko pravno stroko pomenil tudi terminološki izziv, ki se kljub večletnim pripravam še zdaleč ni končal s samim dnem pristopa. Evropsko pravo se nenehno razvija in tudi stare države članice se morajo nenehno spopadati z novimi terminološkimi zagatami in nalogami ustrezne umestitve novih »evropskih« pravnih institutov v domači pravni red. Pri novejših državah članicah je tovrstna potreba zaradi začetnega šoka le še toliko večja. Kljub že obsežno zgrajeni bazi evropskega izrazja se skoraj dnevno pojavljajo nova vprašanja ustreznih izrazov ali njihove rabe v slovenskem pravnem redu. Pomoči so potrebne – in si je želijo – prevajalske službe v evropskih institucijah, ki morajo poskrbeti za ustrezne prevode francoskih in angleških pravnih besedil in v katerih z izjemo Sodišča ES prevladujejo nepravniki. Državni organi načrtujejo snovanje posebnih mehanizmov potrjevanja ustreznosti novih prevedenih izrazov na različnih področjih. Prav tako se potreba po ustaljenem in ustrezno opredmetenem glosarju evropskega prava kaže v pravni praksi. Ustrezno zgrajena pravna terminologija je tako nujen predpogoj za uspešen (če ne celo kakršenkoli) razvoj in delovanje slovenske pravne znanosti. Brez celovite in dosledne lastne terminologije ni mogoča niti avtonomna slovenska pravna znanost.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen tega programa za družbeni in kulturni razvoj Slovenije je nesporen, kar izhaja iz besedila k točki 7.1. Tako delovanje javne uprave kot kulturni razvoj ter varovanje kulturne dediščine je odvisno od trajne in skrbne nege za celovito in dovolj bogato izrazje slovenskega (pravnega) jezika. Če velja, da ni znanosti brez ustrezne terminologije, potem še toliko bolj velja, da ne moremo govoriti niti o slovenski pravni znanosti niti o slovenski pravni praksi brez ustreznega slovenskega pravnega jezika. Kolikšen je dejanski pomen oziroma materialni učinek ustrezne pravne terminologije, je kot pri večini splošnih pravnih aktov težko kvantificirati. Po eni strani se lahko "meri" v vrednosti, ki jo ima za končne naslovnike pravnega reda Evropske unije, posameznike ali pravne osebe, razumljiva in dostopna slovenska različica uradnih evropskih aktov; po drugi pa tudi v negativnih posledicah napačne umestitve v slovenski pravni sistem oziroma v odsotnosti takih posledic v primeru ustrezno zgrajene terminologije. Takšne primere negativnih posledic neustrezne terminologije pozna vsaka država članica EU in verjetno se jim v celoti ni moč povsem vedno izogniti. Vsekakor pa jih je moč vsaj močni omejiti, če že ne povsem izključiti, če namenimo dovolj pozornosti ustrezni umestitvi evropske zakonodaje v slovenski pravni sistem. Ta naloga je predvsem na plečih vseh tistih prevajalcev in avtorjev, ki dnevno v slovenski jezik prelivajo koncepte in besedila evropskega prava. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da jim je lahko (in mora biti) pri tem v pomoč dobro in čim bolj celovito izdelana pravna terminologija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno