Projekti / Programi
Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem
01. januar 2014
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Raziskovalci (28)
Organizacije (2)
Povzetek
V celotnem obdobju raziskovalni program označuje specifičnost in večplastnost njegovih nalog in programa dela, med katerimi so nekateri njegovi cilji bolj dolgoročni, a tudi bolj izmerljivi, drugi pa od vsega začetka vsakodnevno aktualni, a manj opazni.
Vzpostavitev programa oziroma poglobljene raziskovalne pozornosti vprašanju ustvarjanja in umeščanja nove pravne terminologije je sprva narekovala težavna preizkušnja obdobja pristopanja Slovenije k Evropski uniji, vključno s potrebo hitrega prevoda izjemno velikega obsega evropske zakonodaje in njeno umestitev v slovenski pravni sistem, kar je po formalni plati uspela storiti, po vsebinski pa žal ne tudi brez okornih ali napačnih terminoloških rešitev. Ta izkušnja je bila tako zgovoren dokaz, da so specifičnosti pravne ureditve EU tudi po (z vsebino povezani) terminološki plati izziv, ki se ga ni mogoče lotiti zlahka in ki ga v velikem delu ni bilo mogoče predvideti naprej, vzpostavitev programa pa odraz tovrstne zavesti in prevzemanja dela odgovornosti programske skupine za prizadevanje, da se obsežno opravljeno delo pregleda, morebitne začetne napake pomagajo odpraviti in odprta vprašanja pomagajo razreševati z novimi ali pretehtanimi rešitvami. Po drugi strani pa praksa delovanja pravnega reda EU in njegov razvoj po pristopu Slovenije k EU, med drugim na ravni primarne zakonodaje uveljavitev novosti z Lizbonsko pogodbo konec leta 2009 in trenutna razprava o nujnih nadaljnjih korakih institucionalne prenove evropske politične tvorbe, kažeta na to, da terminološka vprašanja ostajajo aktualen del dela in odgovornosti za zagotovitev uspešnega sobivanja domače in evropske pravne ureditve.
Programska skupina se je terminološkega dela lotila z več relevantnih vidikov tega razmerja: tako pri razreševanju konceptualnih razlik med sistemi (ki so posledica nacionalno pogojenih in prilagojenih pravnih ureditev, kot take pa pomenijo izziv tako pri urejanju neposrednih vezi ali trenj med posameznimi nacionalnimi pravni sistemi, npr. v kontekstu mednarodnega zasebnega prava, kot pri identifikaciji možnih temeljev in vsebine skupne evropske ureditve), specifičnosti ureditve pravosodja oziroma mehanizmov delovanja pravne države po posameznih državah članicah in prek vsebinskih, jezikovnih ter terminoloških vplivov na ravni EU (npr. razlike pri institutih procesnega prava, ureditve postopkov sodnega varstva in (ustavno)sodne presoje), pa tudi težavnost odločanja o povezovanju in razmejevanju med sorodnimi, a pomensko različno obremenjenimi izrazi ter končno včasih nuja klesanja docela novih terminoloških rešitev za na novo ustvarjene evropske institute pravne ureditve, pri čemer tako delo zahteva previdnost tudi zaradi razvejenosti pravnih sistemov, kjer že v okviru domačega pravnega reda različna pravna področja v kontekstu različnih pravnih vprašanj zavzemajo različne terminološke rešitve.
V večjem obsegu delo programske skupine v zgoraj opisanih obrisih poteka nenehno, njeni rezultati se odražajo tako v odmevnih znanstvenih prispevkih kot v iskanju konkretnih terminoloških rešitev v stiku s prevajalskimi službami institucij ter širše z deležniki zakonodajnih postopkov v EU in v Sloveniji, v smislu reflektirane skrbi za razvoj pravnega jezika pa še naprej ostaja trajno potrebno.
Poleg tega si je skupina zadala, da bodo aktualni tudi objavljivi oziroma otipljivi tisti končni rezultati njenega dela, ki bodo na voljo v obliki slovarja evropskega izrazja (ki je zdaj ob priložnostnem dodajanju novih izrazov že v fazi zadnje redakcije in bo po končni redakciji vseboval med 15.000 in 20.000 terminov in besednih zvez evropskega prava), pri čemer bodo izbrana gesla opremljena tudi z opisnimi leksikografskimi pojasnili.
Pomen za razvoj znanosti
Pravo je od prosvetljenega absolutizma naprej specifičen fenomen vsake države. Zaradi tega je pravna znanost praviloma omejena na to državo, kjer velja njeno pravo po t. i. teritorialnem principu. Tudi pravo nadnacionalnih organizacij živi pretežno v pravnih redih držav članic, na katere vpliva neposredno prek nadnacionalnih institucij in neposredne veljave in posredno kot del domačega pravnega reda. Obstoječa raziskava bo nujno razširila pogled pravne znanosti, ki je pretežno usmerjena na domače pravo.
Slovenski jezik je postal z vstopom v Evropsko unijo eden od njenih uradnih jezikov. Rezultati raziskave bodo zato nujno vidni in uporabni tudi v institucijah Unije, kjer se bo uporabljala slovenščina. Hkrati pa bodo rezultati naše raziskave zanimivi tudi za druge države kandidatke, ki se na področju harmonizacije pravnega reda soočajo s podobnimi ali enakimi problemi kot Slovenija.
Pomen za razvoj Slovenije
Vprašanje ustrezne pravne terminologije je tesno povezano z avtonomnostjo slovenske pravne znanosti in kulture ter vsebinskega vidika enakopravnosti in polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Če naj Slovenija še naprej ohranja svojo nacionalno in kulturno identiteto, je skrb za lep (in ustrezen) slovenski pravni jezik ena od prioritetnih nalog pravne znanosti in države. S pravno terminologijo se tudi oblikuje pravna kultura, kultura argumentov, kjer ima vsak termin vsebino, ki jo je treba pravno ovrednotiti, še posebej ko so pravna sporočila navdahnjena z izrazi iz drugih pravnih redov in prava EU. V mnogojezični Evropski Uniji, v kateri so vsi jeziki članic enakopravni, je uporaba slovenskega pravnega jezika v pomembni odvisnosti od kakovosti pravnega izrazja, ki omogoča zanesljiv vpogled v pravni red Unije in njegovo učinkovito uporabo v slovenskem jeziku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
2016,
zaključno poročilo
