Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
S110  Družboslovje  Pravo 

Koda Veda Področje
5.05  Družbene vede  Pravo 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21586  dr. Matej Accetto  Pravo  Raziskovalec  2017  426 
2.  13769  dr. Miro Cerar  Pravo  Raziskovalec  2014  824 
3.  30695  dr. Gregor Dugar  Pravo  Raziskovalec  2015 - 2017  193 
4.  13029  dr. Aleš Galič  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  750 
5.  25831  dr. Primož Gorkič  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2015  315 
6.  04993  dr. Albin Igličar  Pravo  Raziskovalec  2014  706 
7.  06781  dr. Vid Jakulin  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  422 
8.  31121  dr. Mateja Jemec Tomazin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014 - 2017  176 
9.  11095  dr. Marko Kambič  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  209 
10.  20833  dr. Erik Kerševan  Pravo  Raziskovalec  2015  258 
11.  01329  dr. Polonca Končar  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  571 
12.  34950  dr. Maša Kovič Dine  Pravo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  104 
13.  07435  dr. Janez Kranjc  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  735 
14.  38140  dr. Luka Mišič  Pravo  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  136 
15.  17535  Karmen Nemec    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
16.  17028  dr. Aleš Novak  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  253 
17.  15663  dr. Barbara Novak  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  636 
18.  03095  dr. Leopold-Marijan Pavčnik  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  978 
19.  33214  dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc  Pravo  Raziskovalec  2015 - 2017  128 
20.  08869  dr. Vladimir Simič  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2015  258 
21.  04241  dr. Marko Simoneti  Ekonomija  Raziskovalec  2014 - 2015  512 
22.  19427  dr. Grega Strban  Pravo  Vodja projekta  2014 - 2017  773 
23.  15662  dr. Katja Škrubej  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  173 
24.  29372  dr. Tilen Štajnpihler Božič  Pravo  Raziskovalec  2017  106 
25.  36501  Iztok Štefanec    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  59 
26.  23042  dr. Luka Tičar  Pravo  Raziskovalec  2017  317 
27.  22362  dr. Saša Zagorc  Pravo  Raziskovalec  2014 - 2017  382 
28.  25651  dr. Mojca Žagar Karer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014 - 2017  187 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  16.390 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
V celotnem obdobju raziskovalni program označuje specifičnost in večplastnost njegovih nalog in programa dela, med katerimi so nekateri njegovi cilji bolj dolgoročni, a tudi bolj izmerljivi, drugi pa od vsega začetka vsakodnevno aktualni, a manj opazni. Vzpostavitev programa oziroma poglobljene raziskovalne pozornosti vprašanju ustvarjanja in umeščanja nove pravne terminologije je sprva narekovala težavna preizkušnja obdobja pristopanja Slovenije k Evropski uniji, vključno s potrebo hitrega prevoda izjemno velikega obsega evropske zakonodaje in njeno umestitev v slovenski pravni sistem, kar je po formalni plati uspela storiti, po vsebinski pa žal ne tudi brez okornih ali napačnih terminoloških rešitev. Ta izkušnja je bila tako zgovoren dokaz, da so specifičnosti pravne ureditve EU tudi po (z vsebino povezani) terminološki plati izziv, ki se ga ni mogoče lotiti zlahka in ki ga v velikem delu ni bilo mogoče predvideti naprej, vzpostavitev programa pa odraz tovrstne zavesti in prevzemanja dela odgovornosti programske skupine za prizadevanje, da se obsežno opravljeno delo pregleda, morebitne začetne napake pomagajo odpraviti in odprta vprašanja pomagajo razreševati z novimi ali pretehtanimi rešitvami. Po drugi strani pa praksa delovanja pravnega reda EU in njegov razvoj po pristopu Slovenije k EU, med drugim na ravni primarne zakonodaje uveljavitev novosti z Lizbonsko pogodbo konec leta 2009 in trenutna razprava o nujnih nadaljnjih korakih institucionalne prenove evropske politične tvorbe, kažeta na to, da terminološka vprašanja ostajajo aktualen del dela in odgovornosti za zagotovitev uspešnega sobivanja domače in evropske pravne ureditve. Programska skupina se je terminološkega dela lotila z več relevantnih vidikov tega razmerja: tako pri razreševanju konceptualnih razlik med sistemi (ki so posledica nacionalno pogojenih in prilagojenih pravnih ureditev, kot take pa pomenijo izziv tako pri urejanju neposrednih vezi ali trenj med posameznimi nacionalnimi pravni sistemi, npr. v kontekstu mednarodnega zasebnega prava, kot pri identifikaciji možnih temeljev in vsebine skupne evropske ureditve), specifičnosti ureditve pravosodja oziroma mehanizmov delovanja pravne države po posameznih državah članicah in prek vsebinskih, jezikovnih ter terminoloških vplivov na ravni EU (npr. razlike pri institutih procesnega prava, ureditve postopkov sodnega varstva in (ustavno)sodne presoje), pa tudi težavnost odločanja o povezovanju in razmejevanju med sorodnimi, a pomensko različno obremenjenimi izrazi ter končno včasih nuja klesanja docela novih terminoloških rešitev za na novo ustvarjene evropske institute pravne ureditve, pri čemer tako delo zahteva previdnost tudi zaradi razvejenosti pravnih sistemov, kjer že v okviru domačega pravnega reda različna pravna področja v kontekstu različnih pravnih vprašanj zavzemajo različne terminološke rešitve. V večjem obsegu delo programske skupine v zgoraj opisanih obrisih poteka nenehno, njeni rezultati se odražajo tako v odmevnih znanstvenih prispevkih kot v iskanju konkretnih terminoloških rešitev v stiku s prevajalskimi službami institucij ter širše z deležniki zakonodajnih postopkov v EU in v Sloveniji, v smislu reflektirane skrbi za razvoj pravnega jezika pa še naprej ostaja trajno potrebno. Poleg tega si je skupina zadala, da bodo aktualni tudi objavljivi oziroma otipljivi tisti končni rezultati njenega dela, ki bodo na voljo v obliki slovarja evropskega izrazja (ki je zdaj ob priložnostnem dodajanju novih izrazov že v fazi zadnje redakcije in bo po končni redakciji vseboval med 15.000 in 20.000 terminov in besednih zvez evropskega prava), pri čemer bodo izbrana gesla opremljena tudi z opisnimi leksikografskimi pojasnili.
Pomen za razvoj znanosti
Pravo je od prosvetljenega absolutizma naprej specifičen fenomen vsake države. Zaradi tega je pravna znanost praviloma omejena na to državo, kjer velja njeno pravo po t. i. teritorialnem principu. Tudi pravo nadnacionalnih organizacij živi pretežno v pravnih redih držav članic, na katere vpliva neposredno prek nadnacionalnih institucij in neposredne veljave in posredno kot del domačega pravnega reda. Obstoječa raziskava bo nujno razširila pogled pravne znanosti, ki je pretežno usmerjena na domače pravo. Slovenski jezik je postal z vstopom v Evropsko unijo eden od njenih uradnih jezikov. Rezultati raziskave bodo zato nujno vidni in uporabni tudi v institucijah Unije, kjer se bo uporabljala slovenščina. Hkrati pa bodo rezultati naše raziskave zanimivi tudi za druge države kandidatke, ki se na področju harmonizacije pravnega reda soočajo s podobnimi ali enakimi problemi kot Slovenija.
Pomen za razvoj Slovenije
Vprašanje ustrezne pravne terminologije je tesno povezano z avtonomnostjo slovenske pravne znanosti in kulture ter vsebinskega vidika enakopravnosti in polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Če naj Slovenija še naprej ohranja svojo nacionalno in kulturno identiteto, je skrb za lep (in ustrezen) slovenski pravni jezik ena od prioritetnih nalog pravne znanosti in države. S pravno terminologijo se tudi oblikuje pravna kultura, kultura argumentov, kjer ima vsak termin vsebino, ki jo je treba pravno ovrednotiti, še posebej ko so pravna sporočila navdahnjena z izrazi iz drugih pravnih redov in prava EU. V mnogojezični Evropski Uniji, v kateri so vsi jeziki članic enakopravni, je uporaba slovenskega pravnega jezika v pomembni odvisnosti od kakovosti pravnega izrazja, ki omogoča zanesljiv vpogled v pravni red Unije in njegovo učinkovito uporabo v slovenskem jeziku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno