Projekti / Programi
Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S110 |
Družboslovje |
Pravo |
S155 |
Družboslovje |
Evropsko pravo |
S114 |
Družboslovje |
Primerjalno pravo |
H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
H353 |
Humanistične vede |
Leksikologija |
Koda |
Veda |
Področje |
5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
pravo Evropske unije, evropsko pravo, pravna znanost, pravno izrazje, pravna stroka, prevajanje, kulturna identiteta, razmerje med evropskim in domačim pravnim redom
Raziskovalci (20)
Organizacije (2)
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa je, da prva leta članstva Slovenije v Evropski uniji in razvoj evropskega pravnega reda spremlja z ustreznim razvojem slovenske pravne terminologije. S tem bo program po eni strani pomagal pri umeščanju pravnega reda Unije v slovenski pravni prostor in jezik, po drugi pa skrbel tudi za to, da bo slovenski pravni jezik, pomembna prvina slovenske nacionalne identitete, ohranil svojo celovitost in avtonomnost. Delo poteka v obliki priprave geslovnika oziroma terminološke baze izrazja pravnega reda Unije, pri čemer je v prvem delu poudarek na iskanju slovenskih ustreznic za posamezna gesla v angleščini, v končni obliki geslovnika pa bo možno po slovarju iskati ustreznice v obeh smereh, tako slovenske ustreznice za angleška gesla kot tudi obratno. Poglavitni končni rezultat raziskava bo tako dvosmerni geslovnik oziroma slovar prava Evropske unije, obenem pa bo baza na voljo tudi prevajalski službi Službe vlade za evropske zadeve, s katero raziskovalna skupina sodeluje in ki nam je pomagala pri pripravi temeljne baze gesel, ki jih uvrščamo v nastajajočo bazo. V praktičnem smislu je raziskava namreč namenjena tako dopolnitvi oziroma razširitvi obstoječega slovenskega izrazja kot tudi verifikaciji dosedanjih prevajalskih oziroma terminoloških rešitev. Pri tem pa je treba v isti sapi poudariti, da ne gre zgolj za prevajalske težave in zahteve, se pravi tiste, do katerih bi prihajalo pri prevajanju sodne prakse in zakonodaje Evropske unije iz jezikov izvora posamezne odločitve v slovenščine. Končna baza gesel namreč ne bo vključevala zgolj nomotehničnih izrazov, ampak tudi doktrinarne izraze, ki so predmet teorije posameznih področij in ki so nujno orodje pravne znanosti, če naj ta tvorno sodeluje tudi pri snovanju evropske pravne ureditve, ne zgolj pri njeni (upo)rabi. Tudi tu pa velja pravilo, da je možnost vsebinskega dela na področju evropskega prava v okviru slovenske pravne stroke in v duhu slovenske (pravne) identitete neposredno povezano tudi z obstojem in negovanjem ustreznega slovenskega pravnega izrazja.
Pomen za razvoj znanosti
Razvoj znanstvene terminologije je ena bistvenih sestavin, v skrajnem pomenu pa celo predpostavka razvoja določene znanosti. Dosleden pravni jezik in usklajenost vseh pravnih področij je hkrati osnova za poglobljeno razumevanje pravne teorije, pravnih institutov in njihove pravne sistematike. Ravno zmožnost jezika za tenkočutno niansiranje in označevanje določenih pravnih pojmov je tisto, ki omogoča napredek v pravni znanosti. Napredek znanosti tudi na terminološkem področju je v veliki meri odvisen od izbrane metodologije dela. Definicije terminov prispevajo ožji področni pravni strokovnjaki, kar zagotavlja strokovno neoporečnost dela. Slovenske ustreznice se ne prevajajo dobesedno in zgolj jezikovno tehnično, temveč se s pomočjo primerjalnopravne, teleološke in sistematične metode za iskani pojem poišče že uveljavljen termin. Če ta ni ustrezen, se opozori na pojmovne nedoslednosti definicij, s čimer se skrbi za koherentnost terminološkega sistema. Če je dosedanja raba termina v bistvenem napačna ali če slovenska ustreznica še ne obstaja, strokovnjaki oblikujejo izboljšano oz. novo ustreznico. Pred dokončnim izdelkom se izvede natančni usklajevalni pregled s strani področnih pravnih strokovnjakov in terminografov. Navedena metodologija je v skladu z dognanji terminološke vede in je kot takšna strokovno predpisana s strani ZRC SAZU. Pravo je od prosvetljenega absolutizma naprej specifičen fenomen vsake države. Zaradi tega je pravna znanost praviloma omejena na to državo, kjer velja njeno pravo po t. i. teritorialnem principu. Tudi pravo nadnacionalnih organizacij živi pretežno v pravnih redih držav članic, na katere vpliva neposredno prek nadnacionalnih institucij in neposredne veljave in posredno kot del domačega pravnega reda. Obstoječa raziskava bo nujno razširila pogled pravne znanosti, ki je pretežno usmerjena na domače pravo. Slovenski jezik je postal z vstopom v Evropsko unijo eden od njenih uradnih jezikov. Rezultati raziskave bodo zato nujno vidni in uporabni tudi v institucijah Unije, kjer se bo uporabljala slovenščina. Hkrati pa bodo rezultati naše raziskave zanimivi tudi za druge države kandidatke, ki se na področju harmonizacije pravnega reda soočajo s podobnimi ali enakimi problemi kot Slovenija. Poudariti je treba tudi, da je terminološka dorečenost v primeru prava EU toliko bolj nujna spričo pojmovne občutljive pravne ureditve in medsebojne povezanosti pravnih redov, saj je ob izbiri pojmov, ki naj nosijo nove, evropske vsebine, treba zagotoviti konsistentnost obstoječega pravnega sistema in z njim povezano pravno varnost. Terminološka veda z določenega področja in znanost istega področja sta neločljivo povezani. Prenašanje evropskih pravnih pojmov v slovensko izrazje zato odpira mnoga strokovna vprašanja, vezana na samo vsebino na eni, in na vprašanja s področja terminološke vede na drugi strani. Na ta vprašanja zato ni mogoče odgovoriti brez celovitega poznavanja tako evropskega kot slovenskega pravnega reda in pravnega jezika. V tem pogledu gre na nek način za interdisciplinarno in med seboj zelo tesno povezano raziskovalno delo. Napredka v znanosti zato dolgoročno ne gre pričakovati le na področju prava Evropske unije in prava širše, temveč tudi v obravnavanem delu slovenskega strokovnega jezikoslovja. Za slovensko pravno znanost ima nastanek pravnega terminološkega slovarja z izbranimi leksikografskimi opisi tudi neposreden pomen, ki ni zanemarljiv. Znano je, da je primerjalnopravna metoda zelo pomembna za pravno raziskovanje. Tovrsten slovar oz. leksikon je zato lahko zelo uporaben pripomoček za premagovanje jezikovnih preprek, toliko bolj pa tudi za uvid v obstoj in rabo posameznih pravnih institutov in pojmov v drugih pravnih sistemih, v našem primeru predvsem v evropskem pravu.
Pomen za razvoj Slovenije
Vprašanje ustrezne pravne terminologije je tesno povezano z avtonomnostjo slovenske pravne znanosti in kulture ter vsebinskega vidika enakopravnosti in polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Če naj Slovenija še naprej ohranja svojo nacionalno in kulturno identiteto, je skrb za lep (in ustrezen) slovenski pravni jezik ena od prioritetnih nalog pravne znanosti in države. S pravno terminologijo se tudi oblikuje pravna kultura, kultura argumentov, kjer ima vsak termin vsebino, ki jo je treba pravno ovrednotiti, še posebej ko so pravna sporočila navdahnjena z izrazi iz drugih pravnih redov in prava EU. Razvoj slovenske pravne terminologije, posebej s področja evropskega prava, ima zato na razvoj slovenije srednje in dolgoročno vsaj dvoplasten učinek. Z ene strani je nastajanje, razvoj in usklajevanje slovenske pravne terminologije v prostoru Evropske unije ključno za ohranjanje položaja enakopravne in zrele članice EU. Slovenski pravni jezik brez dvoma ima kapacitete za kvalitetno implementacijo evropskega pravnega izrazja v svoj terminološki katalog. Pri tem slovenski jezik ni le pasiven član evropske družine, ki sledi razvoju in dogajanju znotraj EU, temveč je lahko iz pravnega ter v tem smislu tudi terminološkega vidika tudi aktiven dejavnik nadaljnjega razvoja, soustvarjanja in utrjevanja evropskega pravnega izrazja. Vse to seveda ni mogoče brez ustrezno začrtanega in v te cilje usmerjenega raziskovalnega soprispevka pravne znanosti. Na drugi strani izpostavljene dvoplastnosti pa je v drugo večjo skupino srednje in dolgoročnih učinkov mogoče šteti pozitivne vplive, ki jih ima razvoj slovenske pravne terminologije s poudarkom na vključevanju evropskega pravnega izrazja doma, znotraj Slovenije. Najbolj neposreden rezultat raziskovalnega programa bo prvi slovar evropskega pravnega izrazja v slovenskem jeziku. Tudi leksikografski opisi izbranih gesel bodo uporabnikom v veliko pomoč pri spoznavanju pomena določenih terminov. Pričakovati je, da bo izdaja uporabljana v zelo širokem spektru vseh pravnih poklicev. Pričakovati je, da bodo rezultati raziskovalnega programa prinesli tudi mnoge srednje in dolgoročne učinke, predvsem glede dviga stopnje razvoja slovenske pravne terminologije: tako v teoriji kot v praksi. V pravni teoriji je pričakovati dodatno utrjevanje zavesti o pomenu razvoja in utrjevanja pravnega izrazja. Raziskovalni program tako ne bo ponudil le pripomočka za znanstveno delo, temveč bo hkrati eden od dejavnikov, ki vzpodbujajo nadaljnjo analizo in raziskovanje na področju evropskega prava, z njim povezanega izrazoslovja in pomena pravnih institutov in širše prava, ki ga utemeljuje. Predvsem pa je pričakovati tudi, da se bo na daljši rok pokazal tudi praktični učinek pri uporabi in razvoju pravne terminologije. Omenili smo že sodno prakso, ki je temeljnega pomena za uveljavljanje, utrjevanje in razvoj slovenske pravne terminologije, kar velja tudi za ustrezno vključevanje evropskega pravnega izrazja v slovenski pravni red. Na tem mestu naj omenimo tudi vlogo Državnega zbora. Kot članica EU je Slovenija zavezana k spoštovanju pravnega reda Unije. Državni zbor je po zakonu dolžan izraziti svoja stališča do predlogov zakonodajnih aktov EU. Državni zbor in Vlada pri teh zadevah odločata oziroma sodelujeta v postopkih na način, ki ga določa Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU). V naravi tovrstnega sodelovanja Državnega zbora in Vlade je, da se v vse večjem obsegu pri svojem delu neposredno srečuje s terminologijo, ki je za slovenski prostor nova. Tu imajo omenjeni organi dvojno vlogo. Ena je, da se pravo EU ustrezno tolmači, predstavi doma ter vključi v slovenski pravni jezik. Druga pa je, da (predvsem) Državni zbor o tej vsebini poda svoja stališča in mnenje. V tem okviru ima torej nalogo, da to vsebino tudi aktivno sooblikuje. Iz tega vidika ima pomembno mesto tudi uporabljana pravna terminologija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si