Projekti / Programi
Vpliv evropskega prava na slovensko zasebno pravo
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| S130 |
Družboslovje |
Civilno pravo: osebe, družina, poročne pogodbe, nasledstva, darila, posesti, obveze, garancije |
Pravo, zasebno pravo, civilno pravo, primerjalno pravo, evropsko pravo, pravo EU
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Zasebno (civilno pravo) je pravo vsakdanjega življenja, zato mora dejansko funkcionirati. Civilnopravna pravila močno prodrejo v zavest ljudi glede urejanja njihovih medsebojnih razmerij (kar velja tudi za razmerja med gospodarskimi subjekti), zato prepogoste spremembe teh norm niso primerne, kar dokazuje tudi primerjalno pravo. Zakoniki, ki urejajo civilna razmerja, običajno preživijo dolga desetletja ali kar stoletja, ne da bi se jim spreminjala kon-cepcija. V EU so bili storjeni številni koraki k harmonizaciji zasebnega prava, čeprav je do celovite kodifikacije še daleč. Civilno pravo posega na številna področja, ki so med najpo-membnejšimi cilji Evropske unije, zlasti npr. na varstvo človekovih pravic in skupni trg. Ovi-re harmonizaciji so predvsem nepripravljenost večine držav članic, da se odrečejo svojim civilnim zakonikom ter konceptualne razlike med kontinentalnim pravom in common law, ki otežujejo kompromis. Z zakonodajo EU so delno pokrita zlasti naslednja področja: konkuren-čno pravo, intelektualna lastnina, pravo družb, trg vrednostnih papirjev, bančno pravo, zava-rovalno pravo, potrošniško pravo. Evropska harmonizacija je dosežena na številnih področjih tudi z akti, ki niso delo EU, ampak drugih mednarodnih organizacij, zlasti v okviru OZN (npr. Dunajska konvencija o mednarodni prodajni pogodbi) oziroma z akti mednarodnega avtono-mnega prava (npr. razne zbirke Mednarodne trgovinske zbornice). Raziskava bo ugotovila, kako je evropsko pravo (v najširšem pomenu besede) doslej vplivalo na stanje slovenskega prava, zlasti pa, kakšen bo njegov vpliv v bodoče. Pri tem ne mislimo samo na usklajevanje zakonodaje (kar je tako in tako naša mednarodnopravna obveznost), ampak tisto, kar je bilo doslej precej zanemarjeno: vpliv evropske sodne prakse in pravne teorije, skratka evropske pravne misli na slovensko prakso in teorijo. Pri raziskavi bo uporabljena primerjalno pravna metoda. Izvršena bo analiza ustrezne zakonodaje, judikature in doktrine v EU in državah čla-nicah. Raziskava bo pomenila kvalitativni preskok od miselnosti, da je s prevzemom evrop-skih predpisov »evropeizacija« slovenskega prava več ali manj končana, k zavesti, da je pred-pis treba znati tudi razlagati in uporabljati v luči okoliščin njegovega nastanka.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati programa prispevajo k vpetosti Slovenije v evropsko družbeno-ekonomsko in kulturno okolje. Prevzem evropskih pravnih vrednost neposredno vpliva na učinkovit tehnološki razvoj, za katerega je bistveno urejeno in konsistentno pravno okolje ter pravna varnost, in spodbuja na mednarodne tehnološke povezave, zlasti tuje investiranje. Za razvoj slovenske pravne znanosti je zmeraj najprej potrebno oceniti pozitivno pravno ureditev in jo umestiti v evropski pravni kontekst. Preučevanje slovenskega zasebnega prava v kontekstu drugih evropskih pravnih redov in prava Evropske unije po eni strani daje ustrezno strokovno podlago za pripravo kakovostnih normativnih rešitev, kakršne so se v primerjalnem pravu že izkazale za učinkovite, po drugi strani pa pripomore k razvoju slovenske pravne teorije, da zna takšne rešitve utemeljiti, jih osmisliti in jih tudi prenesti v prakso. Pomen raziskovalnega programa je v poenotenem urejanju različnih pravnih razmerij, zagotavljanju večje pravne varnosti posameznikov in večji transparentnosti pravnih vprašanj in s temi povezanih pravic posameznikov. V širšem smislu je zasledovati enotno evropsko ureditev (harmonizacija in unifikacija) in zagotoviti nediskriminatorne svoboščine prostega evropskega trga. Slovenija bo z moderno pravno ureditvijo in razvito sodno prakso lahko zgled za razvojno preobrazbo drugih držav, zlasti na področju srednje in jugovzhodne Evrope.
Pomen za razvoj Slovenije
Pridobljena znanja bodo nepogrešljiva strokovna opora za nadaljnjo izgradnjo zasebnopravne zakonodaje, rezultate raziskovalnega programa pa bo mogoče tudi v naprej sproti prenašati v uporabniško sfero, zlasti preko publiciranja, izvajanja izobraževalnih in akademskih aktivnosti. Uporabniki raziskovalnih rezultatov so zlasti študentje prava in drugih strok, funkcionarji in strokovni delavci v upravi in pravosodju ter vodilni in strokovni delavci iz gospodarstva. Usklajenost slovenske zakonodaje z evropsko in pravom drugih evropskih držav bo prispevala k večji harmonizaciji mednarodnih odnosov ter k boljšemu varstvu pravic, s čimer se lahko izognemo postopkom pred Evropskim sodiščem, hkrati pa vplivamo tudi na razbremenitev domačih sodišč. Tak razvoj pozitivnega prava in pravne teorije zagotavlja pravni praksi jasne podlage za enotno in učinkovito pravno odločanje, s čimer povečuje pravno varnost vseh subjektov in omogoča primerjalnopravno transparentnost slovenskega pravnega reda, ki je bistvena tako za povečanje konkurenčne sposobnosti domačega gospodarstva kot za privabljanje tujih investicij. Sodelovanje programske skupine s številnimi uporabniki tako s področja gospodarstva kot negospodarstva kaže, da programska skupina razpolaga s potrebnim znanjem in da rezultati njenega dela niso sami sebi v namen. Naše raziskovalno delo ima velik vpliv tudi na razvoj in izvajanje dodiplomskega in podiplomskega izobraže-vanja na področju zasebnega prava pri predmetih, pri katerih so člani programske skupine nosilci in izvajalci ter posredno tudi pri drugih predmetih, kjer se študentom predstavlja novejši razvoj pravne znanosti, ki je posledica opravljenih raziskav in objavljenih dosežkov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
