Projekti / Programi
Pravni izzivi informacijske družbe
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
informacijska družba, internet, enotni digitalni trg, spletno poslovanje, spletne platforme, sodelovalno gospodarstvo, digitalizacija, civilno pravo, konkurenčno pravo, človekove pravice, dedno pravo, oporoka
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
53 |
525 |
476 |
8,98 |
| Scopus |
67 |
644 |
589 |
8,79 |
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Internet in digitalne tehnologije spreminjajo način življenja in dela, tako na ravni posameznikov kot v podjetjih in skupnostih. Postajajo vse pomembnejši del vseh sektorjev našega gospodarstva in družbe. Novim okoliščinam mora slediti tudi razvoj pravne ureditve in pravne teorije. Osrednji del raziskovalnega programa v naslednjem obdobju bo posvečen preučevanju nastajajočega pravnega okvira evropskega enotnega digitalnega trga in njegovih posledic za slovenski pravni sistem. Evropska digitalna agenda in Strategija za enotni digitalni trg za Evropo na tem področju napovedujeta intenzivno normodajno dejavnost, ki ji bodo morali slediti tudi pravni redi držav članic. Na enotnem digitalnem trgu naj bi bil zagotovljen prost pretok oseb, storitev in kapitala, posamezniki in podjetja pa naj bi ne glede na svoje državljanstvo oziroma prebivališče brez ovir dostopali do spletnih storitev oziroma jih ponujali pod pogoji poštene konkurence in ob zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov. Predmet preučevanja v okviru raziskovalnega programa bodo tisti ukrepi za izvedbo strategije, ki vsebinsko najbolj posegajo tudi na področje civilnopravne ureditve. Preučevali bomo tudi druge probleme informacijske družbe, katerih ureditev ne izvira neposredno iz Strategije za enotni digitalni trg, so pa vsebinsko tesno povezani s pravnim okvirom enotnega digitalnega trga. Raziskava bo tako zajela naslednje vsebinske sklope:
Pravna ureditev spletnega poslovanja;
Reforma avtorskega prava in ureditve avdiovizualnih medijev;
Ureditev spletnih platform in sodelovalnega gospodarstva;
Uveljavljanje pravil konkurenčnega prava na internetu;
Pomen ureditve interneta za demokracijo in človekove pravice;
Digitalne tehnologije na področju dednega prava.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program ima velik pomen za razvoj pravne znanosti, saj so njegov predmet nova in porajajoča se pravna vprašanja informacijske družbe, o katerih se pravna znanost še ni dokončno izrekla oziroma nekaterih niti še ni začela obravnavati. Zaradi tehnološkega razvoja se hitro spreminja tudi pravna ureditev. V prihodnjih letih bo tako prišlo do bistvenih sprememb evropskega pravnega okvira informacijske družbe, kar bo vplivalo tudi na slovensko zakonodajo. Raziskovalni program bo omogočal sistematično spremljanje tega normativnega razvoja in celovito obravnavanje pravnih vprašanj, ki se pojavljajo na različnih področjih prava informacijske družbe. Objave rezultatov raziskovanja bodo pripomogle k razvoju slovenske pravne znanosti na področju, ki je v slovenski pravni literaturi pomanjkljivo obdelana.
Ker gre za novo in aktualno problematiko, pomanjkanja pravnih opredelitev v domači pravni teoriji ni mogoče zadovoljivo nadomestiti z zanašanjem na spoznanja tujo pravno doktrino, saj se zaradi razvoja informacijskih tehnologij in pojava novih storitev informacijske družbe pojavljajo vedno nova pravna vprašanja, glede katerih se tudi v primerjalnih pravnih redih še niso oblikovala utrjena stališča. Zaradi obsežne revizije pravne ureditve različnih vidikov informacijske družbe na ravni Evropske unije pa bo tudi znaten del obstoječe strokovne literature v prihodnjih letih zastarel in ga bo potrebno posodobiti.
Z analizo interakcije med storitvami informacijske družbe in pravno ureditvijo se bo identificiralo tudi nove probleme, ki jih pravna znanost doslej ni zaznala. Značilnost široke uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij je namreč, da v novo luč postavlja nekatere ustaljene pravne rešitve in zastavlja vprašanje, ali v spremenjenih okoliščinah še služijo svojemu namenu. V slovenski pravni znanosti je bila odsotna poglobljena razprava o smotrnosti in namenu določenih temeljnih doktrinarnih rešitev v novem tehnološko-ekonomskem okolju. S sistematičnim raziskovanjem teh pravnih vprašanj se lahko slovenska pravnost znanost pridruži razvoju evropske in svetovne pravne misli in ponudi svoje odgovore na nekatera globalna pravna vprašanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija na podlagi indeksa digitalnega gospodarstva in družbe postopom dohiteva povprečje EU, vendar je od njega še precej oddaljena. Strateška pobuda Digitalna Slovenija 2020 ugotavlja, da Slovenija doslej ni v celoti izkoristila razvojnih priložnosti, ki jih omogočajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, zaradi česar Slovenija izgublja na konkurenčnosti in primerjalnih lestvicah v vrsti različnih meril glede na druge države članice EU. Napredne digitalne tehnologije omogočajo spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov, razvoj novih izdelkov in storitev ter povečujejo učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva. Digitalizacija poslovnih procesov lahko pomembno izboljša prilagodljivost poslovnih procesov, poveča učinkovitost, inovativnost in s tem konkurenčnost v novem digitalnem poslovnem in družbenem okolju. Doslej Slovenija še ni izkoristila svojega digitalnega potenciala. Omenjena strategija ugotavlja, da je treba v ta namen oblikovati spodbudno zakonodajno in regulatorno okolje za razvoj digitalnega podjetništva in poslovanja v kibernetskem prostoru. Pomembno je, da zastarele pravne rešitve, temelječe na zastarelih predpostavkah, ne postavljajo nepotrebnih ovir za tehnološki, ekonomski in družbeni razvoj nasploh. Zakonodaja, sodna in upravna praksa ter pravna teorija pa morajo uporabnikom tehnologij informacijske družbe zagotavljati pravno varnost, tako da ponujajo odgovore o pravnih posledicah različnih oblik ravnanja v novem informacijsko-komunikacijskem tehnološkem okolju. V okviru raziskovalnega programa bomo prispevali k razvoju pravne teorije na tem področju. Kot doslej bomo sodelovali z uporabniki iz gospodarstva pri reševanju njihovih pravnih problemov, povezanih s pravno ureditvijo informacijske družbe, in organizirali ciljna izobraževanja za njihove zaposlene. S tem bo del rezultatov raziskovalnega programa neposredno prenesen v gospodarsko prakso.
Internet postaja osrednja informacijska infrastruktura, skupna vsem segmentom moderne družbe, zato je vsak državni poseg v to infrastrukturo ali v vsebine in storitve, ki se preko te infrastrukture ponujajo, potrebno presojati tudi z vidika človekovih pravic in svoboščin v demokratični družbi. Raziskovalni program bo zagotovil ustrezne teoretične podlage za nadaljnji razvoj slovenske zakonodaje, sodne in upravne prakse pri urejanju področij informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter usklajenost ureditve z reformiranim evropskim pravnim okvirom informacijske družbe. Rezultati projekta bodo neposredno uporabni pri državnih projektih e-pravosodja in e-uprave, pri regulaciji elektronskih komunikacij in digitalne radiodifuzije, ter za dejavnost podjetij, ki delujejo na področju informatike, medijev in razvoja odprtokodne programske opreme. Rezultati bodo pripomogli k uresničevanju ciljev Evropske digitalne agende in Strategije razvoja informacijske družbe Digitalna Slovenija 2020.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
