Projekti / Programi
Pravni izzivi informacijske družbe
01. januar 2015
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
pravo, zakonodaja, informacijska tehnologija, elektronske komunikacije, internet, digitalizacija, intelektualna lastnina, konkurenčno pravo, elektronsko poslovanje, računalništvo v oblaku, elektronski registri, e-uprava, e-volitve, internetna trgovina
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Na prelomu dvajsetega in enaindvajsetega stoletja se je uporaba informacijskih tehnologij uveljavila na vseh področjih življenja. Računalniki so omogočili digitalni zapis in hitro obdelavo najrazličnejših podatkov, internet in mobilna telefonija pa njihov takojšnji prenos in izmenjavo na velike razdalje. Ta tehnološki preboj vpliva na fizično proizvodnjo in poslovne storitve, na osebne in poslovne komunikacije, medije, trgovino, glasbeno in filmsko industrijo. Da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja informacijska doba, je potrebno nenehno preverjanje ustreznosti obstoječe pravne ureditve in njeno prilagajanje novim tehnološkim okoliščinam.
Predmet raziskovalnega programa je sistemsko raziskovanje pravnih vprašanj, ki jih zastavlja uporaba novih tehnologij:
regulacija informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vključno s tehnološkimi standardi, kar vključuje tudi vprašanja ustavnega pomena, kot je omrežna nevtralnost;
uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot orodja pri sklepanju pravnih poslov in v uradnih postopkih;
novi pravni problemi na klasičnih pravnih področjih, ki izvirajo iz uporabe novih tehnologij, npr. novi škodni dogodki na internetu zaradi hekerskih napadov;
potreba po spremembi pravne ureditve, kadar je zaradi tehnološkega razvoja odpadel ratio legis stare ureditve ali so doslej sprejete pravne rešitve izhajale iz zmotnih domnev o nadaljnjem tehnološkem razvoju ter načinih poslovanja, ki naj bi se na tej podlagi razvili.
V okviru raziskovalnega programa bomo podrobneje obravnavali naslednje vsebinske sklope, znotraj katerih se prepletajo vprašanja javnega in zasebnega prava:
1. Računalništvo v oblaku in ponujanje programov kot storitev
2. Elektronske transakcije in pravice potrošnikov
3. Kibernetska svoboda, varnost in zasebnost
4. Vpliv disintermediacije in odprtega dostopa na pravo
5. Varstvo konkurence na internetu
6. Uporaba informacijskih tehnologij kot pravnega orodja.
Raziskava bo sledila razvoju evropskega zakonodajnega okvira informacijske družbe, ki ga napovedujeta Evropska digitalna agenda in strategije razvoja informacijske družbe Digitalna Slovenija.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program ima velik pomen za razvoj pravne znanosti, saj so njegov predmet nova in porajajoča se pravna vprašanja informacijske družbe, o katerih se pravna znanost še ni dokončno izrekla oziroma nekaterih niti še ni začela obravnavati. Dosedanje obravnavanje teh vprašanj je bilo precej sporadično, predlagani program pa predvideva celovit pristop, ki bi povezal različna področja prava informacijske družbe v enotno obravnavo.
Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij zastavlja več vrst novih pravnih vprašanj:
potrebna je regulacija informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vključno s tehnološkimi standardi, kar vključuje tudi vprašanja ustavnega pomena, kot je omrežna nevtralnost;
možna je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot orodja pri sklepanju pravnih poslov in v uradnih postopkih;
novi pravni problemi na klasičnih pravnih področjih, ki izvirajo iz uporabe novih tehnologij, npr. novi škodni dogodki na internetu zaradi hekerskih napadov;
potreba po spremembi pravne ureditve, kadar je zaradi tehnološkega razvoja odpadel ratio legis stare ureditve ali so doslej sprejete pravne rešitve izhajale iz zmotnih domnev o nadaljnjem tehnološkem razvoju ter načinih poslovanja, ki naj bi se na tej podlagi razvili.
Ker gre za novo in aktualno problematiko, pomanjkanja pravnih opredelitev v domači pravni teoriji ni mogoče zadovoljivo nadomestiti z zanašanjem na spoznanja tujo pravno doktrino, saj se tudi v primerljivih državah ta vprašanja šele raziskujejo, zato ni mogoče govoriti o ustaljenih spoznanjih ali prevladujočih stališčih. Ne gre samo obravnavanje že znanih vprašanj, temveč je mogoče pričakovati, da se bo z analizo interakcije med storitvami informacijske družbe in obstoječo pravno ureditvijo šele identificiralo nekatere probleme, ki jih pravna znanost doslej ni zaznala. Značilnost široke uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij je namreč, da v novo luč postavlja nekatere ustaljene pravne rešitve in zastavlja vprašanje, ali v spremenjenih okoliščinah še služijo svojemu namenu. Zaradi tega je potrebno ponovno kritično preučiti tudi že ustaljena stališča pravne doktrine na določenih klasičnih pravnih področjih, npr. v pravu intelektualne lastnine. Bistven problem, ki ga pri tem zaznavamo, pa je, da se je slovenska pravna znanost obravnavanja pravnih vprašanj informacijske družbe zaenkrat lotevala precej površno, odsotna pa je bila poglobljena debata o smotrnosti in namenu določenih temeljnih doktrinarnih rešitev v novem tehnološko-ekonomskem okolju. V evropski in ameriški akademski sferi medtem poteka intenzivna znanstvena debata o številnih pravnofilozofskih in pravnopolitičnih vprašanjih s tega področja, rezultati te debate pa bodo bistvenega pomena tudi za vsebino bodočega pravnega okvira informacijske družbe. Z intenzivnim raziskovanjem teh pravnih vprašanj se lahko slovenska pravnost znanost pridruži razvoju evropske in svetovne pravne misli in ponudi svoje odgovore na nekatera globalna pravna vprašanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvita informacijska družba dokazano vpliva na dvig inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe, na povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, na dvig kakovosti življenja, enakomeren regionalni razvoj in boljšo mednarodno vključenost. Vpliv izhaja iz prispevka informacijsko-komunikacijskih tehnologij k ekonomskim dosežkom in iz koristi za celotno družbo. Pri tem je ključni razvojni izziv zagotavljanje širokega nabora povezljivih oziroma interoperabilnih integriranih elektronskih storitev in zagotoviti čim širšo dostopnost do teh storitev za vse skupine uporabnikov. Informacijsko komunikacijske tehnologije kot temelj informacijske družbe spodbujajo konkurenčno in odprto gospodarstvo ter prispevajo k dvigu kakovosti življenja. Če naj se ti potenciali informacijske družbe uresničijo, mora biti zagotovljen čim bolj jasen pravni okvir za široko uporabo informacijskih tehnologij. To pomeni, da morajo zakonodaja, sodna in upravna praksa ter pravna teorija uporabnikom teh tehnologij zagotavljati pravno varnost, tako da dajejo jasne odgovore o pravnih posledicah različnih oblik ravnanja v novem informacijsko-komunikacijskem tehnološkem okolju. V nekaterih primerih šele sprememba pravne ureditve sploh lahko omogoči, da se določeni postopki izvajajo z uporabo elektronskih komunikacij. Pomembno pa je, da zastarele pravne rešitve, temelječe na zastarelih predpostavkah, ne postavljajo nepotrebnih ovir za tehnološki, ekonomski in družbeni razvoj nasploh. Potrebno se je zavedati, da internet postaja osrednja informacijska infrastruktura, skupna vsem segmentom moderne družbe, zato je vsak državni poseg v to infrastrukturo ali v vsebine in storitve, ki se preko te infrastrukture ponujajo, potrebno presojati tudi z vidika človekovih pravic in svoboščin v demokratični družbi. Raziskovalni program bo zagotovil ustrezne teoretične podlage za nadaljnji razvoj slovenske zakonodaje, sodne in upravne prakse pri urejanju področij informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter usklajenost ureditve z reformiranim evropskim pravnim okvirom informacijske družbe. Rezultati projekta bodo neposredno uporabni pri državnih projektih e-pravosodja in e-uprave, pri regulaciji elektronskih komunikacij in digitalne radiodifuzije, ter za dejavnost podjetij, ki delujejo na področju informatike, medijev in razvoja odprtokodne programske opreme. Rezultati bodo pripomogli k uresničevanju ciljev Evropske digitalne agende in Strategije razvoja informacijske družbe Digitalna Slovenija.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
zaključno poročilo
