Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Arheološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 
Ključne besede
paleolitik, neolitik, eneolitik, kovinska obdobja, antika, epigrafika, pozna antika, zgodnji srednji vek, dokumentacijski sistemi, informacijske zbirke, ohranjevanje in prezentacija kulturne dediščine, valorizacija kulturne pokrajine, metodologija raziskovalnega dela.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18462  dr. Maja Andrič  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  202 
2.  02065  dr. Dragan Božič  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  337 
3.  06453  dr. Ladislav Ciglenečki  Arheologija  Vodja projekta  2004 - 2008  513 
4.  05834  dr. Janez Dular  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  214 
5.  23506  dr. Lucija Grahek  Humanistika  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  127 
6.  08057  dr. Jana Horvat  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  284 
7.  28434  Ivan Marija Hrovatin  Arheologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  23 
8.  17539  Dragica Knific Lunder    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  157 
9.  27602  dr. Tina Milavec  Arheologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  141 
10.  17540  Breda Pavčič Justin    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
11.  09461  dr. Andrej Pleterski  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  598 
12.  22572  dr. Gregor Pobežin  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  271 
13.  06464  dr. Marjeta Šašel Kos  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2008  457 
14.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  221 
15.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  366 
16.  08137  dr. Ivan Turk  Arheologija  Raziskovalec  2004 - 2007  311 
17.  15155  dr. Anton Velušček  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  346 
18.  23511  dr. Julijana Visočnik  Humanistika  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  326 
19.  24306  dr. Tina Žerjal  Arheologija  Mladi raziskovalec  2007  166 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.475 
Povzetek
Glavna teža programa je usmerjena v bazične raziskave, se pravi, v pridobivanje novih znanj o razvoju človeka in družbe v najstarejših obdobjih naše zgodovine. Ker je program večplasten, predstavlja njegov pomemben segment uvajanje in preverjanje novih metod dela, izgrajevanje podatkovnih zbirk in dokumentacijskih sistemov, prav tako pa tudi pridobivanje novih spoznanj o poselitvenih strukturah, družbenih procesih, gospodarstvu in načinu življenja ljudi, ki so od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka bivali na območju jugovzhodnih Alp. V program so vključeni naslednji sklopi: Paleolitske raziskave: zaključna faza projekta Divje babe I; multidisciplinarna raziskava, analiza in objava novega mezolitskega najdišča Viktorjev spodmol. Neolitik in eneolitik: vzorčenje lesa s kolišč na Ljubljanskem barju; sondiranje in obdelava drobnega gradiva s kolišč. Bronasta in starejša železna doba: izvrednotenje gradiva in podatkov s sondiranj višinskih naselij na Dolenjskem. Mlajša železna doba: zbiranje in interpretacija arheoloških virov za zgodovino latenske dobe in nadregionalne študije o nekeramičnih najdbah latenske in rimske dobe. Rimska doba: topografija in dopolnjevanje podatkovne zbirke arheoloških najdišč Ptuja; obrtniška četrt v Rabelčji vasi; romanizacija zahodne in osrednje Slovenije; arheološke raziskave visokogorja v Kamniških Alpah. Pozna antika: poznoantična poselitvena struktura; zgodnjekrščanska arhitektura; barbarski drobci v sklopu romaniziranega substrata v vzhodnoalpskem prostoru; raziskave in obdelava gradiva s poznoantičnega najdišča Tonovcov grad. Zgodnjesrednjeveško obdobje: tipokronologija grobiščnega gradiva, tipokronologija naselbinskega gradiva in raziskave naselbinskih struktur. Epigrafika in antična zgodovina: zgodovinsko-filološki komentar in izvrednotenje Strabonove Geografije; nadaljnje raziskave rimskih napisov Slovenije; zgodovina Celeje v luči epigrafskih spomenikov. Paleoekološke raziskave: študij razvoja paleookolja v Sloveniji in sosedstvu v poznem kvartarju - multudisciplinarne raziskave bodo osredotočene še zlasti na področje Ljubljanskega barja, Bele krajine in Blejskega kota. Svoje raziskave bomo gradili na podatkih, ki so jih prinesla arheološka izkopavanja naselbin, grobišč, topografski pregledi, revizija arheološkega gradiva v muzejskih depojih in arhivsko zbiranje stare arheološke dokumentacije. Uporabili bomo standardne metode slikovnega in pisnega dokumentiranja, ki jih bomo, kjer bo mogoče, nadgradili s postopkom informatizacije do oblike klasificiranega digitalnega zapisa, ki omogoča računalniško podprto manipulacijo podatkov in njihovo analizo. Posamezne artefaktne strukture bomo preučevali na ravni predmeta, najdiščnega skupka, najdišča, mikroregije in širšega geografskega prostora. Raziskovali bomo dejavnike časa, prostora, človekove dejavnosti in izločili filter, ki ga predstavljajo procesi propadanja. Arheološko analizo bomo dopolnjevali z raziskavami paleookolja, jih korelirali z arheološkimi sedimenti ter ugotavljali vpliv okolja na človekovo dejavnost - vpliv človeka na okolje. Pri tem bodo izvedene ustrezne antropološke, osteozoološke, palinološke, karpološke, sedimentološke, fizikalne in kemične analize. Za izvajanje raziskovalnega programa skrbi ustrezna infrastrukturna skupina (Naravna in kulturna dediščina), saj brez terenskih raziskav, laboratorijev in podatkovnih zbirk ni mogoče izpeljati začrtanega raziskovalnega programa. Delo infrastrukturne skupine bo obsegalo arheološke dokumentacijske sisteme (zbirke ARKAS, ZBIVA, LIBERA, stvarni katalog arheološke literature, zbirko pisne dokumentacije, zbirko slikovne dokumentacije, predmetno zbirko, epigrafsko zbirko), terenske raziskave (mobilni dokumentacijski centri, laboratoriji) in prospekcijske posnetke (geofizikalne prospekcije, paleoenvironmentalne prospekcije).
Pomen za razvoj znanosti
Arheologija je veda, ki prispeva k umevanju človeškega zgodovinskega delovanja in razvoja ter h kreiranju zavesti o njem s strokovno-znanstvenim aparatom, s čimer vzpostavlja kritično distanco do raznih ideoloških in mitičnih razlag zgodovinskih pojavov, ki imajo učinke tudi v sedanji družbeno politični praksi. Ker se zemljepisne meje družbenih skupnosti, ki so živele pred nami ne ujemajo s sedanjimi, raziskovanja nujno presegajo državne meje. Po svoji vsebini predstavljajo pomemben segment arheoloških raziskav v Srednji Evropi. Tako smo razvili posebno morfometrično metodo za proučevanje in klasificiranje koščenih konic in argumentirali hipotezo o paleolitski piščali kot izdelku človeka in s tem dokazali najstarejši glasbeni instrument ter posredno drugačno gledanje na stopnjo razvitosti neandertalca. Številne dolgoletne raziskave prazgodovinskih naselij so sintetizirane v knjigi o poselitveni sliki JV alpskega sveta, ki predstavlja prvo tovrstno sintezo in hkrati uporablja številne nove metodološke pristope in tehnike. Izdelanih je bilo nekaj nadregionalnih študij nekeramičnega gradiva iz latenskega in rimskega obdobja. V Navportu, rimski naselbini na Vrhniki, je bil z geofizikalnimi meritvami izmerjen in izvrednoten skladiščni kompleks na desnem bregu Ljubljanice. Gre za eno najbolje ohranjenih arhitekturnih celot, ki osvetljuje rimsko osvajalno politiko v drugi polovici 1. st. pr. n. št.: pomen plovne oskrbovalne poti po Ljubljanici in Savi, povezavo med trgovskimi družinami in redno rimsko vojsko, izredno dobro ohranjen poseben tip skladiščne in pristaniške arhitekture. Monografija o grškem zgodovinarju Apijanu iz Aleksandrije vsebuje besedilo njegove ilirske zgodovine z zgodovinskim, filološkim ter deloma arheološkim komentarjem in je pomembna za razumevanje mlajših prazgodovinskih obdobij kot tudi romanizacije v širšem balkanskem prostoru. Izjemno pomembna je študija zakladnih najdb z Gore nad Polhovim Gradcem, ki bistveno dopolnjuje in popravlja starejše objave. Na podlagi temeljite analize najdbe utemeljuje povsem novo datacijo in posredno prevrednoti mnoge druge podobne zakladne najdbe širom imperija. Študije o poselitveni sliki v poznoantičnem obdobju so v veliki meri spremenile pogled na poselitveno sliko v območju med Konstantinoplom in Raveno, in pokazale na pomen višinskih utrjenih naselbin kot temeljnih jeder zadnjih ostankov romanskega prebivalstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave imajo širok vsebinski razpon, saj segajo od področja metodologije, izgradnje temeljnih podatkovnih baz in objav gradiva, pa vse do sintetičnih del, v katerih so predstavljeni procesi razvoja družbe od prvega pojava človeka skozi prazgodovino in antiko do srednjega veka. Pomembne so torej prvenstveno za utrjevanje nacionalne identitete, pa tudi za ohranjanje in prezentiranje kulturne dediščine, valorizacijo kulturne pokrajine in vzgojnoizobraževalne procese. Pri raziskavi koliščarske naselbine Stare gmajne, stare približno 5200 let, smo doslej raziskali 1077 vzorcov kolov in tako glede na razporeditev različno datiranih kolov po koliščarski naselbini ugotovili njeno postopno rast in različne gradbene aktivnosti v obdobju dolgem približno 100 let. Zadnje radiokarbonske analize omogočajo vedno natančnejše datiranje različnih že raziskanih kolišč na Ljubljanskem barju in ga promovirajo kot pomembno turistično destinacijo. Pripravili smo znanstveno zasnovo stalne postavitve rimskega lapidarija v Narodnem muzeju Slovenije s spremljajočo publikacijo in postavitev majhnega lapidarija v Sevnici z zgibanko. Raziskave so poglobile poznavanje dinamičnih procesov na začetku rimske dobe. Analizirani so bili sledovi rimske postojanke na Razdrtem (antična Okra): kronologija, trgovske povezave. Proučena je bila vloga Navporta v širšem prostoru, na podlagi novih terenskih raziskovanj in dendrokronoloških analiz. Podrobneje smo se posvetili razvoju naselbin na vzhodnem območju Ptuja v prazgodovinskem in rimskem obdobju ter proučevanju prisotnosti človeka v visokogorju od bronaste dobe do visokega srednjega veka. Pripravljena je temeljna sinteza poznoantičnega keramičnega gradiva, ki omogoča poglobljeno poznavanje te predmetne skupine v vzhodnoalpskem prostoru in utira nove metodološke pristope pri raziskavi grobe keramike. Dokončana je študija o slovanski naselbini na Bledu, ki je ključnega pomena za razumevanje slovanske naselitve in sožitja z romanskimi staroselci.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno