Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Arheološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
Ključne besede
Paleolitik, mezolitik, neolitik, eneolitik, bronasta in železna doba, rimska doba, epigrafika, pozna antika, zgodnji srednji vek, palinologija, arheobotanika, arheozoologija, kronologija, poselitev, migracije, interdisciplinarne raziskave, digitalna arheologija, podatkovne zbirke
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
399,15
A''
123,95
A'
196,11
A1/2
260,56
CI10
193
CImax
24
h10
9
A1
1,44
A3
1,12
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  28  233  149  5,32 
Scopus  37  369  217  5,86 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15155  dr. Anton Velušček  Humanistika  Vodja projekta/programa  2022  344 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.472 
Povzetek
Program bo usmerjen v temeljne raziskave, katerih cilj je pridobivanje novih znanj o razvoju človeka in družbe v najstarejših obdobjih. Je večplasten in zaobjema širok lok od uvajanja in preverjanja novih raziskovalnih metod, izgrajevanja podatkovnih zbirk in dokumentacijskih sistemov, do pridobivanja novih spoznanj o poselitvenih strukturah, gospodarstvu, družbenih procesih in načinu življenja ljudi, ki so od prazgodovine do srednjega veka prebivali na območju jugovzhodnih Alp. Sestavljen je iz več tematskih sklopov. Na področju paleolitika in mezolitika se bo preučevalo dinamiko procesa mikrolitizacije in razvoja mikrolitskih orodnih tipov. Z interdisciplinarno analizo surovine kamnitih orodij se bo ugotavljalo mobilnost. Zanimale nas bodo kronologija, poselitvena dinamika in življenje v vseh svojih vidikih v neolitiku in eneolitiku. Z interdisciplinarnim raziskovanjem se bo lahko podalo celovitejšo sliko o poselitvi, življenju in pokopu na širšem osrednjeslovenskem prostoru v bronasti dobi. Zanimali nas bodo komunikacijski tokovi in procesi centralizacije, dezintegracije ter reintegracije v železni dobi. Preučevalo se bo romanizacijo, kjer se bo posvečalo vprašanjem vojaške prisotnosti, priseljevanju, novi organizaciji prostora, spremembam v poselitveni sliki, vlogi staroselcev in kronologiji. Razvoj poselitve bo opazovan s pomočjo usmerjenih študij mest, manjših naselbin in podeželja. Preučevalo se bo provincialni vsakdan, kot izhaja iz besedil izbranih antičnih virov. Ukvarjalo se bo tudi s krizo imperija, kot izhaja iz epigrafskih spomenikov. Preučevalo se bo spremembo poselitvenega vzorca na prehodu v poznoantično obdobje. Nadaljevalo se bo s študijem razvoja zgodnjega krščanstva in preučevalo prehod med pozno antiko ter zgodnjim srednjim vekom. Razvoj zgodnjesrednjeveške poselitve se bo preučevalo z ekstenzivnim zajemanjem podatkov. Arheološke analize se bo nadgrajevalo z naravoslovnimi in jih celovito interpretiralo z digitalnimi orodji. Razvijalo se bo nove raziskovalne pristope z interdisciplinarnimi raziskavami materialne kulture. V okviru naravoslovnih študij se bo preučevalo vpliv človeka, klimatskih nihanj in drugih okoljskih procesov na vegetacijo. Vedenje o gospodarstvu, socialnih razmerah, izvoru in širjenju kulturnih rastlin, kot tudi podatke o okolju, se bo nadgrajevalo z arheobotaničnimi raziskavami. Zanimale nas bodo prehrana, diverziteta živinorejskih politik, komunikacije in migracije. Klasične raziskovalne pristope se bo nadgrajevalo z modernimi statističnimi ter biokemijskimi orodji. Na Inštitutu za arheologijo (ZRC SAZU) deluje center za epigrafiko, edina tovrstna inštitucija v Sloveniji. Dopolnjevalo se bo nacionalno pomembni primerjalni zbirki za arheobotaniko in arheozoologijo ter obenem nadgrajevalo in posodabljalo enako pomembne podatkovne zbirke Arkas, Zbiva in Libera. Izdajalo se bo Arheološki vestnik, osrednjo slovensko arheološko revijo.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program je kompleksen in združuje vsa tista področja raziskav, ki jih mora opraviti inštitut kot osrednja nacionalna raziskovalna ustanova za področje arheologije. Razpon raziskav je širok, saj sega od vprašanj metodologije, izgradnje temeljnih podatkovnih baz in objav gradiva, pa vse do sintetičnih del, v katerih bodo predstavljeni družbeni procesi oziroma razvoj človeka od prazgodovine do srednjega veka. S paleolitskimi in mezolitskimi študijami se ohranja celovitost arheoloških raziskav v Sloveniji. Z interdisciplinarno analizo surovine kamnitih orodij se bo pridobilo pomembne informacije o mobilnosti zgodnjih anatomsko modernih ljudi. Raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju odstira marsikatere skrivnosti o izvoru določenih rastlinskih vrst, daje vpoglede v ekonomijo v prazgodovini, itn. Raziskovanje na vlažnih tleh ponuja tudi možnosti razvoja palinologije in arheozoologije. Interdisciplinarne dendrokronološke raziskave znatno izboljšujejo kronologijo prazgodovinskega obdobja v tem delu Evrope. Za več kot tristoletno obdobje v 4. tisočletju pr. Kr. govorimo že o natančnosti na koledarsko leto, kar je bilo še pred le nekaj leti komaj predstavljivo. V raziskovanje se bo vključilo tudi izsledke AMS in izotopskih analiz ter tako lahko podalo celovitejšo sliko o poselitvi, življenju in pokopu na širšem osrednjeslovenskem prostoru v bronasti dobi. Objavilo se bo več depojev ter naselbinskih najdb. V sodelovanju z nemškim arheološkim inštitutom bo organizirana mednarodna konferenca z delovnim naslovom Cremations beyond the Urnfields, kar bo še dodatno uveljavilo položaj inštitucije v mednarodnem okolju. V okviru programa se bo ukvarjalo s problematikami različnih halštatskih skupin in s poselitvenimi cikli. Pridobil se bo boljši vpogled v gospodarski potencial naselij z zaledjem (npr. v Posočju). Zanimali nas bodo komunikacijski tokovi in poznavanje procesov centralizacije, dezintegracije ter reintegracije. Povezovalo se bo izsledke različnih znanstvenih disciplin in ukvarjalo z metalurškimi inovacijami na prehodu iz bronaste v železno dobo. Na primeru Bele krajine z okolico se bo diahrono preučilo in podrobneje opredelilo razlike v materialni kulturi, pogrebnih običajih ter poselitvenem vzorcu med različnima družbenima skupinama v mlajši železni dobi. S preučevanjem romanizacije se bo osvetlilo vprašanja vojaške prisotnosti, priseljevanja, nove organizacije prostora, sprememb v poselitveni sliki, vlogi staroselcev in kronologiji. Pridobilo se bo nova spoznanja o poselitvi z usmerjenimi študijami mest, manjših naselbin in podeželja. S preučevanjem rimskih pisnih virov se bo ohranjalo in razvijalo nacionalno pomembni center za epigrafiko, ki ima v okviru programske skupine in inštituta zelo važno vlogo z dolgo tradicijo raziskovanja in vpetosti v mednarodno okolje. Ker se bo ukvarjalo s preučevanjem sprememb poselitvenega vzorca na prehodu v poznoantično obdobje, z novimi naselbinskimi vzorci, etničnim mešanjem prebivalstva v 6. st., bodo naslovljena lahko vprašanja in podani nekateri odgovori na konkretno družbeno dogajanje v sedanjosti. Zanimala nas bo tudi problematika razvoja zgodnjega krščanstva, kjer se bo dopolnjevalo in konfrontiralo pisne vire. Na področju zgodnjesrednjeveške arheologije se bo preučevalo razvoj poselitve. Arheološke analize bodo nadgrajene z naravoslovnimi metodami in se jih bo celovito interpretiralo z uporabo digitalnih orodij. Rezultati revizij objavljenih podatkov bodo vključeni v predvideno mednarodno podatkovno zbirko, kar bo privedlo do poenotenja kronološkega sistema in omogočilo preučevanje strukturnih sprememb v družbi. Razvijalo se bo nove raziskovalne pristope z interdisciplinarnimi raziskavami materialne kulture. Analize bodo dopolnjene in nadgrajene s temeljnimi objavami najdišč iz zgodnjesrednjeveškega obdobja. Pomemben vidik modernih raziskovalnih pristopov v arheologiji predstavljajo tudi naravoslovne raziskave, ki jih edini v Sloveniji razvija programska skupina ZRC SAZU Inštituta za arheologijo. Arheološke raziskave na nacionalnem nivoju bodo nadgrajene oz. dopolnjevane z usmerjenim preučevanjem človekovega vpliva na okolje, paleoekonomije, prehrane, razvoja živinoreja itn. Klasične arheozoološke raziskovalne pristope se bo nadgradilo z modernimi statističnimi ter biokemijskimi orodji (analize stabilnih izotopov in starodavne DNK). Pomemben prispevek k znanosti so tudi postavitev, dopolnjevanje in skrb za arheobotanično ter arheozoološko zbirko - obe sta nadnacionalnega pomena. Podobno lahko trdimo tudi za digitalne podatkovne zbirke Arkas, Zbiva in Libera, ter vsekakor še za izdaje osrednje slovenske arheološke revije Arheološki vestnik.
Pomen za razvoj Slovenije
Arheologija je veda, ki s svojim znanstveno-strokovnim aparatom odločujoče prispeva k kreiranju zavesti o človekovem razvoju in delovanja v najstarejših obdobjih njegove zgodovine. Kot humanistična znanstvena veda ima izjemen vpliv na aktualno družbeno dogajanje in pri razlagi oziroma razumevanju aktualnih pojavov v družbi. Pri tem vzpostavlja kritično distanco do raznih ideoloških in mitičnih razlag zgodovinskih pojavov, ki so imele in še vedno imajo učinke tudi v sedanji družbeno-politični praksi. Ker se današnje meje ne ujemajo z mejami skupnosti, ki so nekoč živele na našem ozemlju, je v program vključeno širše območje jugovzhodnih Alp in zahodnega Balkana. Po svoji vsebini predstavlja program pomemben segment arheoloških raziskav v srednji Evropi. Program je pomemben za utrjevanje nacionalne identitete, varovanje in prezentiranje kulturne dediščine ter valorizacijo kulturne pokrajine. Ker je vpet v izobraževalne procese več univerz (v Ljubljani, Kopru, Novi Gorici ter v tujini) in Podiplomske šole ZRC SAZU, je pomemben tudi za vzgojo novih kadrov. V programskem obdobju 2015-2021 smo na Inštitutu izobraževali 6 mladih raziskovalcev, pri čemer so trije program že uspešno zaključili. Izdajamo tudi osrednjo slovensko arheološko revijo Arheološki vestnik (Acta archaeologica) V programskem sklopu 2015-2021 je izšlo šest letnikov od št. 66 do 71, 72. pa je v tisku. V okviru programske skupine deluje edini raziskovalec paleolitika in mezolitika v Sloveniji, ki se celovito ukvarja s problematiko, izvaja študije gradiva in terenske raziskave. S tem se nadaljuje dolgo tradicijo tovrstnega raziskovanja na inštitutu, ki seže skoraj v čas začetka institucionalne vloge arheologije v našem prostoru, preko odkritja t. i. neandertalčeve piščali na najdišču Divje babe I, in drugih pomembnih dognanj, do katerih so prišli raziskovalci v okviru programske skupine ZRC SAZU Inštituta za arheologijo, do danes. Podobno je tudi z raziskovanjem kolišč na Ljubljanskem barju, kjer se uvajajo novi raziskovalni pristopi, odkrivajo, v svetovnem merilu pomembne najdbe, kot je na primer leseno kolo z osjo. Permanentna prisotnost arheologov in sistematično interdisciplinarno raziskovanje na enem območju daje zelo pozitivne učinke na najširšo javnost, znatno se dviguje tudi zavest o pomenu ohranjanja kulturne dediščine ter njena prepoznavnost. Tako se odpirajo dobri pogoji za dediščinski turizem, kjer naj se kot primer navede projekt (še v izvajanju) koliščarskega muzeja na prostem na Igu, pri katerem odločilno sodelujejo člani, ki so vključeni v programsko skupino. Z raziskovanjem se bo osvetlilo donedavno zelo slabo poznan čas zgodnje in srednje bronaste dobe. Ključni obdobji pri nas, ko se dokončno uveljavijo kovinski izdelki in pomembne družbene spremembe. Znanstvene objave depojev in naselbinskih najdb bodo omogočile pripravo strokovnih prispevkov za večjo popularizacijo arheologije v javnosti. V sklopu železne dobe se bo preučevalo problematike na območjih, ki pokrivajo skoraj celotno ozemlje Slovenije. Programska skupina bo delovala kot povezovalni člen med različnimi inštitucijami. Kot pomemben družbeno-ekonomski rezultat skupnega dela bodo manjše priložnostne razstave, kjer bo znanost na neposreden način približana malemu človeku. S preučevanjem procesov, ki so se odvijali ob romanizaciji naših krajev, se bo arheološka dognanja lahko konfrontiralo s sodobnim dogajanjem in morda ga naredilo bolj predvidljivega oziroma manj stresnega. Na podobna vprašanja in morebitne smeri v iskanju rešitev, bo dalo preučevanje krize imperija v 3. stoletju, kot izhaja iz epigrafskih spomenikov. Na podobna vprašanja se bo odgovarjalo pri preučevanju pozne antike, turbulentnega obdobja, ko se drastično spreminjala podoba starega sveta. Izsledki raziskav programske skupine bodo vključeni v predvideno mednarodno podatkovno zbirko, kar bo povečalo prepoznavnost slovenske arheologije v mednarodnem okolju. Prepoznavnost, tako doma kot v tujini, se utrjuje tudi z naravoslovnimi raziskavami, saj se sodelavci na programu formalno in neformalo vključujejo v številne projekte in druge vrste mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Z uvajanjem novih raziskovalnih pristopov in izrazito interdisciplinarnim raziskovanjem se povečuje kredibilnost vede, kar omogoča suveren nastop v javnosti, bodisi s predavanji, razstavami, poljudno-znanstvenimi prispevki bodisi drugimi javnimi nastopi. In končno, strokovno izpeljane terenske raziskave bodo služile tudi lahko kot podlage za pripravo smernic varovanja kulturne dediščine na nivoju države, podatkovne zbirke pa kot pomembno digitalno orodje za pomoč pri pripravi na primer prostorskih načrtov povsod po državi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno