Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
Etika, estetika, metafizika, epistemologija, zgodovina filozofije, socialna filozofija, hermenevtika, fenomenologija, strukturalizem, teoretska psihoanaliza, subjekt, bit, jezik, zgodovina, filozofija religije, filozofija športa, filozofija znanosti
Raziskovalci (33)
Organizacije (1)
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa Filozofske raziskave je izvajati temeljne raziskave na področju filozofije. S široko sestavljeno programsko skupino, v kateri so zastopane tako rekoč vse šole mišljenja na Slovenskem in ki glede na področja zanimanja pokriva obsežno polje filozofske problematike, se program po eni strani posveča kontinuiranemu spremljanju in poglabljanju svetovnih dosežkov pri preučevanju filozofije in njene zgodovine, po drugi strani pa v soočenju s paradoksi novejšega družbenega in tehnološkega razvoja izdeluje konceptualna orodja, s katerimi bi bilo mogoče razpoznati strukturo sodobnega sveta in (po možnosti) ustrezno posegati vanj. Znotraj prvega sklopa člani raziskovalnega programa Filozofske raziskave opravljamo fundamentalne metodološke raziskave v okviru hermenevtičnih, fenomenoloških, analitičnih in strukturalističnih usmeritev. S tem naj bi glede na trenutno izpostavljena vprašanja in smeri razvoja na vsakokratnem področju zagotavljali ohranitev in dvigovanje filozofskega diskurza v Sloveniji ter tako konkretno afirmirali dejanskost filozofije. Posebno pozornost pri tem posvečamo raziskovanju aristotelizma in hermenevtičnemu branju filozofske tradicije, razmerju med dušo in telesom od racionalistov do materialistov, vprašanju jezika s fenomenološkega in analitičnega izhodišča, vlogi partikularnega v znanstvenem diskurzu in družbenemu oblikovanja samega znanstvenega diskurza, pojmu zgodovinskosti in kulture, še zlasti v navezavi na "evropskost", njenemu pomenu za oblikovanje identitete sodobnem svetu, primernosti konceptov klasične socialne filozofije za sodobne družbene pojave, pojmu nesmrtnosti oziroma filozofiji religije, obravnavi družbenih praks, npr. športa, mutacijam lepega pod vplivom tehnoloških inovacij in nasploh vlogi umetnosti kot institucionalizirani praksi znotraj drugih družbenih praks ter nazadnje široki paleti etične problematike. Ob vprašanju etike, razumljene v vključujočem smislu tako deskriptivne kot normativne teorije delovanja, ki je obenem tudi zunanje pogojeno, se v raziskovalnem programu soočamo z različni pristopi, od fundamentalnoanalitičnega, prek diaforičnega in analitičnega do psihoanalitičnega in nravnostnega. V drugem sklopu (ob soglasju, da se obe plati v skladu z naravo filozofskega raziskovanja tesno prepletata in dopolnjujeta) je nato glavni poudarek na preučevanju strukture subjektivnosti znotraj postmoderne oziroma postkapitalistične globalizirane družbe. Glavno vprašanje se tu glasi, kakšne so ekonomske, družbene in ideološke predpostavke, znotraj katerih je možna demokracija, ki danes samoumevno, čeprav nedoločeno nastopa kot neprekoračljivi horizont družbene biti. Raziskovalni program poskuša ugotoviti, v kolikšni meri so antinomije postmodernega sveta in domnevni odkloni sam temelj sodobnosti, pri čemer se metodološko opira predvsem na dognanja teoretske psihoanalize, hermenevtike in reaktualizacije družbenokritične usmeritve.
V programu Filozofske raziskave uporabljamo metode, značilne za glavne filozofske usmeritve, ki so zastopane v njem (hermenevtično-fenomenološka, analitična, strukturalistična in družbenokritična). Kljub nespornim posameznim razlikam je vsem metodam filozofskega raziskovanja skupna predvsem pojmovna analiza in izpeljava pojmovnih povezav, identifikacija in kvalitativna opredelitev pojavov ter nenazadnje izumljanje novih konceptov in sistemskih orodij za razumevanje tradicionalnih in predvsem sodobnih problemov. Metodo raziskovanja na področju filozofije bi lahko imenovali tudi filozofska refleksija, ki vedno vključuje pretres obstoječih konceptualnih sistemov, upošteva dognanja drugih znanosti, tako teoretska kot empirična, in nazadnje včasih terja tudi konkretno diskurzivno intervencijo.
Pomen za razvoj znanosti
Vpliv na razvoj znanosti v nacionalnem in mednarodnem merilu raziskovalnega programa »Filozofske raziskave« bi lahko strnili v nekaj točk: - čeprav raziskave hočejo biti zasnovane temeljno, je obenem njihova prednost ravno njihova sposobnost interdisciplinarnega povezovanja, ki vključuje vse znanosti, od sociologije, psihologije, psihoanalize pa do prava in ekonomije, in nazadnje tudi naravoslovnih ved s fiziko, biologijo in medicino na čelu. Predvsem je to zastavek Ljubljanske lacanovske šole, idejnega središča tega raziskovalnega programa; - raziskave pokrivajo vsa pomembna obdobja zgodovine filozofije in temeljijo na povezovanju in dialogu med filozofskimi koncepti antike, srednjega veka, novoveške filozofije, nemške klasične filozofije, fenomenologije, moderne analitične filozofije in azijskih filozofij. Na tej podlagi so raziskovalci sami v tem petletnem obdobju prevedli nekatera ključna dela filozofske tradicije (Platon, Aristotel, Kant, Hegel, Nietzsche, Heidegger) in tako položili temelje znanstvene literature pri nas. Člani raziskovalne skupine so tudi avtorji prevodov del avtorjev, ki slovenskemu občinstvu niso poznani in so na ta način zastopani v našem prostoru; - pomemben del znanstvenih raziskav je dvig ravni znanstvenega besednjaka, ki bo uporaben na drugih, ne le znanstvenih, področjih širše družbe znanja. Raziskovalci so storili pomembne premike na področju poenotenja, klasifikacije in uveljavitve znanstvene terminologije na praktično vseh področjih filozofskih raziskav; - institucija novih konceptov, ki bodo omogočili razumevanje sodobnosti, opozorili na paradokse trenutnega stanja in začrtali vodila tako individualnega kakor družbenega delovanja; - utemeljitev neke slovenske teoretske šole kot svetovno pomembnega znanstvenega dosežka: Ljubljanska lacanovska šola; - originalne in s svetovno ravnijo primerljive raziskave, ki omogočajo dialog z najpomembnejšimi dosežki sodobne filozofije, pa naj gre za analitično teorijo zavesti (Churchland, Fodor), paradokse poznega kapitalizma (Beck, Honneth), teorijo subjektivnosti in filozofijo, ki emfatično misli sodobnost (Badiou), fenomenološke horizonte smisla (Waldenfels, Held), postmoderno misel (Vattimo). Program »Filozofske raziskave« se je v povezavi z Oddelkom za filozofijo vključeval v številne mednarodne povezave in projekte. Raziskovalci v tej skupini so avtorji člankov in avtorji ali soavtorji monografij v tujem znanstvenem tisku. Povezani so s številnimi raziskovalci in raziskovalnimi institucijami v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, Franciji, Švici, Kanadi, na Češkem in na Hrvaškem. Naši raziskovalci so bili vključeni v naslednje nacionalne raziskovalne projekte: »Fenomenologija razumevanja demokracije in državnosti v Sloveniji in Evropi« (J6-7240), »Analiza deljenih medkulturnih vrednot kot dejavnik demokratičnega upravljanja in odločanja« (L6-9486), »Vprašanja humanosti v perspektivi kulturnega, znanstvenega in družbenega razvoja Slovenije in nujnost humanistične diskusije« (V6-0278), »Etično filozofski vidiki sodobne demokracije in kontroverze globalne družbe« (M6-0191), »Socializem in demokracija na Slovenskem v besedi in sliki« (J6-9613), »Metodološki vidiki raziskovanja kognitivnih procesov – učenje in odločanje« (J7-9792). Raziskovalci so vključeni tudi v naslednje mednarodne raziskovalne projekte Evropske unije: »Enlargement, Gender, and Governance«, »Meta-analysis of gender and science« in »EU Framework 6, Project No. SAS6-CT-2004-003582«. Sodelujejo tudi v evropski mreži: »ATHENA - Advanced Thematic Network in European Women's Studies, Socrates Programme, European Commission«.
Pomen za razvoj Slovenije
Nujnost in potrebnost temeljnih filozofskih raziskav vidimo v tem, da je filozofija ena tistih disciplin, ki bistveno vpliva na oblikovanje nacionalne, kulturne in politične identitete neke skupnosti. V preteklih petih letih smo v raziskovalnemu programu »Filozofske raziskave« tako izpolnjevali dvojno nalogo: obenem smo spremljali razvoj filozofije drugod po svetu kot tudi sami poganjali samostojno, lastno produkcijo na svetovni ravni. Program »Filozofske raziskave« je tako po eni strani služil pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da slovensko filozofijo utrdi v njeni poznanosti v svetu. To nam je uspelo morda bolje kot kateremu koli drugemu raziskovalnemu programu, saj je Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani eden največjih in najbolj prepoznavnih humanističnih študijev v Sloveniji z dolgo tradicijo znanstvene odličnosti in visokim nivojem znanstvenega raziskovanja, predvsem pa med različnimi znanostmi na slovenskem univerzitetnem in raziskovalnem področju verjetno ni nobene druge, ki bi bila v svetu bolj poznana kot prav slovenska filozofija. S tem mislimo predvsem interdisciplinarno oplajanje filozofije in psihoanalize, originalni slovenski projekt, ki je inovacija Ljubljanske lacanovske šole (S. Žižek, M. Dolar). Raziskave so temeljile na razumevanju situacije, iz katere izhajajo, torej na refleksiji stanja v slovenskem prostoru na prehodu iz enega v drug družbeni sistem, iz federacije prek samostojnosti v Evropsko skupnost, na refleksiji narodne identitete znotraj mnoštva identifikacijskih točk: slovenske, srednjeevropske, evropske in globalne zavesti. Raziskave so se obenem in zlasti posvečale demokratičnim procesom v svetu in vključenosti Slovenije vanje ter refleksiji političnih sprememb in demokratizacije v slovenski polpretekli zgodovini. Znanstvena doslednost in velika javna angažiranost raziskovalcev je zagotavljala tudi objektivno kritiko obstoječih družbenih razmer v Sloveniji in na svetu. Glede na to, da program »Filozofske raziskave« po velikosti in obsežnosti prednjači pred primerljivimi raziskovalnimi programi v Sloveniji, se je trudil zastopati čim širšo paleto aktualnih svetovnih filozofskih šol in usmeritev. Obenem s široko vsebinsko zasnovo je bil raziskovalni program tudi formalno zasnovan tako, da je vključeval mlade raziskovalce in obenem tudi najprodornejšim med tistimi, ki jim je ta status potekel, omogočil, da ostanejo dejavni na področju znanosti. V obdobju od leta 2004, ko je bil raziskovalni program vzpostavljen za petletno obdobje financiranja, pa do leta 2009, so njeni člani sodelovali v številnih projektih, na kongresih in seminarjih, nekateri njegovi člani pa so izdali monografije pri najuglednejših mednarodnih znanstvenih založbah kot tudi članke v znanstvenih revijah, ki se točkujejo z najvišjim številom točk. Člani programske skupine so po ISI Web of Science v bazah SCI, SSCI in A&HCI v obdobju 2004-09 pridobili okrog 750 citatov, od tega ima vodja programske skupine okoli 680 citatov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
