Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Filozofske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H001  Humanistične vede  Filozofija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Žižek, filozofija, psihoanaliza, diagnoza časa, ekologija, bioetika, družbena pravičnost, ekonomija, nevroznanost, religija, šport
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  50540  Izidor Barši  Filozofija  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  26 
2.  02650  dr. Miran Božovič  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  282 
3.  16237  dr. Borut Cerkovnik  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  74 
4.  54547  dr. Jan Ciglenečki  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2021  138 
5.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  668 
6.  08403  dr. Eva Dolar-Bahovec  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  633 
7.  36342  dr. Simon Hajdini  Filozofija  Raziskovalec  2016 - 2021  141 
8.  18860  dr. Valentina Hribar Sorčan  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  158 
9.  50537  Bojana Jovićević  Filozofija  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  14 
10.  11798  dr. Zdravko Kobe  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  209 
11.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Vodja projekta  2015 - 2021  1.987 
12.  06590  dr. Lev Kreft  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2017  792 
13.  30660  dr. Gregor Kroupa  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2021  54 
14.  55867  Giulia La Rocca  Filozofija  Mladi raziskovalec  2021 
15.  23446  dr. Janko Lozar Mrevlje  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  244 
16.  13952  dr. Olga Markič  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  332 
17.  04026  dr. Maja Milčinski  Humanistika  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2019  507 
18.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2019 - 2021  148 
19.  20329  dr. Luka Omladič  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2020  151 
20.  11483  dr. Borut Ošlaj  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  244 
21.  36380  dr. Nina Petek  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  137 
22.  02157  dr. Matjaž Potrč  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  347 
23.  04849  dr. Igor Pribac  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  408 
24.  53488  Timotej Prosen  Filozofija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021 
25.  25580  dr. Jurij Simoniti  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2021  94 
26.  36343  dr. Lidija Šumah  Filozofija  Raziskovalec  2020 - 2021  47 
27.  55753  Nastja Tomat  Filozofija  Mladi raziskovalec  2021 
28.  06303  dr. Cvetka Toth  Filozofija  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2020  1.062 
29.  38231  dr. Martin Uranič  Filozofija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  25 
30.  13823  dr. Marko Uršič  Filozofija  Raziskovalec  2015 - 2018  389 
31.  33081  dr. Sebastjan Vörös  Filozofija  Raziskovalec  2016 - 2021  182 
32.  13177  dr. Franci Zore  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  239 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.374 
Povzetek
Predlagani raziskovalni program je nadaljevanje že izvajanega programa Filozofske raziskave, ki je bil financiran v letih 2009-2014. Filozofske raziskave so se v tem času izkazale za najbolj plodno ter teoretsko in družbeno propulzivno raziskovalno skupino v Sloveniji. Na področju filozofije ta program prednjači po mnogih kazalcih: po številu raziskovalcev, po številu bibliografskih enot, torej publiciranega raziskovalnega dela, po mednarodnem ugledu njenih raziskovalcev kot nazadnje tudi po učinku in vplivu na znanstveni, družbeni in javni prostor. Specifika in odločilna prednost te raziskovalne skupine je v tem, da njene raziskave pokrivajo vsa pomembna obdobja zgodovine filozofije. Najpomembnejša vrlina je torej velika vsestranskost in hkrati določen ravnotežnostni akt njenega področja učinkovanja: raziskovalci namreč objavljajo tako v slovenskem kot v tujih jezikih, pišejo tako strogo znanstvena kot poljudna dela, izkazujejo tematsko prožnost med čisto filozofijo in interdisciplinarnimi povezovanji, reflektirajo tako svetovne dogodke kot narodno identiteto, se posvečajo tako evropskim kot neevropskim filozofijam, negujejo akademsko tradicijo in hkrati s svojo filozofijo stopajo v javni prostor, obenem pa so dejavni pedagoško, uredniško in prevajalsko. Program si je v preteklem petletnem obdobju financiranja zastavil raziskovalni cilj, v emfatičnem smislu misliti sodobnost. Ta cilj je v celoti izpolnil, kar brez dvoma kaže bogata bibliografija raziskovalcev, obenem pa ta zasnutek postavlja tudi smernice prihodnjega raziskovanja. Raziskovalno delo se bo posvečalo kontinuiranemu spremljanju in poglabljanju svetovnih dosežkov pri preučevanju filozofije in njene zgodovine, po drugi strani pa bo v soočenju s paradoksi novejšega družbenega in tehnološkega razvoja izdelovalo konceptualna orodja, s katerimi bi bilo mogoče razpoznati strukturo sodobnega sveta. Slavoj Žižek se je v svojem teoretskem delu izkazal za enega najbolj priostrenih, karizmatičnih, daljnosežnih, pa tudi zelo konkretnih diagnostikov časa. V svojem delu Living in the End Times je identificiral štiri temeljne probleme sodobnosti, ki jih imenuje kar štirje jezdeci apokalipse. To so svetovna ekološka kriza, posledice biogenetske revolucije, nesorazmerja v ekonomskem sistemu (sem sodijo intelektualna lastnina, boj za surovine, vodo in hrano) ter globalni razrast socialnih delitev in izključitev. Na podlagi te diagnoze skuša Žižek misliti možnost novega začetka. Ti štiri koordinate ter predlogi za premagovanje njihovih navidez nerešljivih paradoksov bodo predstavljali teoretsko in hkrati aktualno ter družbeno-angažirano izhodišče raziskav za naslednje petletno obdobje. Programska skupina je za to kar najbolje usposobnljena, saj vključuje raziskovalce, ki se ukvarjajo s filozofijo ekologije, bioetike, svetovnega etosa, ideje družbene pravičnosti, ekonomije, nevroznanosti, religije in športa.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstveni pomen raziskav predlaganega projekta je vsaj dvojen: raziskave morajo spremljati razvoj filozofije drugod po svetu, obenem pa tudi same poganjati samostojno, lastno produkcijo na svetovni ravni. Program »Filozofske raziskave« tako po eni strani služi pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da slovensko filozofijo utrdi v njeni poznanosti v svetu. Oboje mu je v preteklosti že odlično uspevalo, saj je Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani eden največjih in najbolj prepoznavnih humanističnih študijev v Sloveniji z dolgo tradicijo znanstvene odličnosti in visokim nivojem znanstvenega raziskovanja, predvsem pa med različnimi znanostmi na slovenskem univerzitetnem in raziskovalnem področju verjetno ni nobene druge, ki bi bila v svetu bolj poznana kot prav slovenska filozofija. S tem mislimo predvsem interdisciplinarno oplajanje filozofije in psihoanalize, originalni slovenski projekt, ki je inovacija Ljubljanske lacanovske šole (S. Žižek, M. Dolar). V samem preučevanju so metodološki nastavki in izhodišča sicer različni glede na usmeritev, vendar so vedno povsem primerljivi z aktualnim stanjem filozofskega raziskovanja na posameznem področju, pa naj gre za trenutno zelo izpostavljeni spekulativni realizem (Meillassoux, Grant, Brassier, Toscano, Harman), mlajše generacije Frankfurtske šole (Habermas, Honneth), teorijo subjektivnosti in dogodka, ter filozofijo, ki emfatično misli sodobnost (Badiou) ali fenomenološke horizonte smisla (Waldenfels, Held). Kot je razvidno iz bibliografije raziskovalcev, se nekateri člani programske skupine uvrščajo v sam svetovni vrh filozofije, tako da je sam raziskovalni program po sebi že del razvoja filozofije v svetu. Težišče raziskovanja bo še naprej predstavljala Ljubljanska lacanovska šola, saj sta dva njena predstavnika, vodja Slavoj Žižek ter Mladen Dolar, glede na število ur v tej skupini najmočneje udeležena. To povezovanje filozofije s psihoanalizo daje filozofskemu horizontu nov rob, a obenem ponuja nekakšno izhodišče za raziskave ostalih raziskovalcev. Raziskovalna skupina je sestavljena tako, da ponuja najbogatejšo možno kombinacijo znanstvene odličnosti in povezav z najrazličnejšimi nefilozofskimi področji vednosti in družbenega življenja. Povezave med filozofijo in športom misli Lev Kreft, med filozofijo in ekonomijo Zdravko Kobe, med filozofijo in neevropskimi duhovnimi tradicijami Maja Milčinski, med filozofijo in materializmom, razsvetljenstvom in ateizmom Miran Božovič, med človeškim in živalskim umom Borut Cerkovnik, med filozofijo in ekologijo ter bioetiko Igor Pribac in Luka Omladič, med filozofijo in nevroznanostjo Andrej Ule in Olga Markič, med filozofijo in kozmologijo ter moderno fiziko Marko Uršič, med filozofijo in glasbo Franci Zore, med filozofijo in literaturo ter globinsko psihologijo Janko Lozar Mrevlje, med filozofijo in ženskimi šudijami Eva Dolar Bahovec, med filozofijo in znanstvenim realizmom ter statusom znanosti pa Jure Simoniti. Zaradi pomanjkanja prostora lahko v tej prijavni vlogi izberemo le nekaj konkretnih znanstvenih ciljev, ki si jih obetajo predlagane raziskave: 1. FILOZOFIJA UTOPISTIKE V POMETAFIZIČNI DOBI. Raziskave Cvetke Hedžet Toth bodo izhajale iz razlikovanja dveh izstopajočih pojmov, in sicer kulture in družbe, ki sta zelo zaznamovala razvoj evropske kontinentalne miselnosti. Te raziskave bodo imele en sam smoter: ne odreči se možnosti metafizike v t. i. pometafizični dobi. Če govorimo o tem, kar je resnično, dobro, etično, smo vsekakor v bližini metafizike, ki nas varuje pred pastmi ideologizacije, in že zaradi tega se pojmu metafizike ne moremo odreči. Raziskovalno delo, ki je usmerjeno k etičnemu razmisleku o možnostih za etizacijo sveta v času globalizacije, edini možni horizont restive metafizike vidi zgolj še v filozofiji utopistike. 2. NOVA TEORIJA SUBJEKTA. Cilj raziskav Zdravka Kobeta je razviti teorijo subjekta, ki bi selektiv
Pomen za razvoj Slovenije
Program »Filozofske raziskave« je eden najuspešnejših raziskovalnih programov v Sloveniji. Glede na objave v znanstvenih revijah in založbah najvišjih točkovnih razredov je slovenska filozofija postala eden največjih faktorjev prepoznavnosti Slovenije v svetu. Na zemljevid svetovne filozofije je Slovenijo uvrstila predvsem mednarodno uveljavljena Ljubljanska lacanovska šola, ki ima velik pomen za kulturni razvoj Slovenije. Poleg tega bodo zaradi tesne povezanosti s pedagoškim delom rezultati raziskav neposredno vključeni v pedagoški proces, kar bo bistveno vplivalo na vzgojo kadrov in tako dolgoročno določalo prihodnost filozofije v Sloveniji. Člani raziskovalnega programa so sodelovali tudi pri prenovi študijskih programov v skladu z Bolonjsko reformo na Oddelku za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Oblikovali so več programov po celotni vertikali visokošolskega študija. Med drugim člani raziskovalnega programa sodelujejo tudi pri izpopolnjevanju in permanentnem izobraževanju srednješolskih učiteljev filozofije. Da pa se ne bi izgubili v tipičnih splošnostih prijav na razpise, bi, kar se tiče pomena predlaganih raziskav za razvoj družbe, radi izpostavili predvsem štiri povsem konkretna problemska področja, s katerimi se bodo ukvarjali raziskovalci te skupine, s čimer lahko pokažemo, da se bodo predlagane raziskave dotikale najbolj aktualnih in družbeno relevantnih tematik današnjega časa: 1. STATUS POSMODERNE UMETNOSTI V SODOBNI DRUŽBI. Raziskave Leva Krefta bodo obravnavala vprašanje o družbeni in institucionalni vlogi umetnosti, ki je nastopila po modernizmu. To vprašanje je namreč ključno tako za zgodovinjenje umetnosti, kot tudi za bodoče okvire filozofije umetnosti. Vprašanje je razvidno že iz povsem institucionalnega vidika: obstajajo muzeji moderne umetnosti, in vedno več je tudi muzejev sodobne umetnosti, medtem ko si postmoderna umetnost, tako pomembna ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ni uspela pridobiti institucionaliziranega statusa, ampak pade nekam vmes med moderno in sodobno umetnost. 2. ŠPORT MED ETIKO IN ESTETIKO. Na področju filozofije športa bo raziskovanje Leva Krefta osredotočeno na razvijanje teorije, ki povezuje estetiko z etiko že v filozofiji nasploh (Epikur, Gassendi, Diderot, Jean-Marie Guyau...) oz. t.im. hedonistične etike/estetike, ki etike ne zastavlja na način doktrinarnih predpisov in pravil, ampak skozi sledenje lastnemu občutku ugodja. Šport je namreč (kot trdi tudi estetik Wolfgang Welsch) iz etičnega postal estetsko početje, medtem ko je umetnost iz estetske dejavnosti prešla v etično. Torej je s filozofskega vidika postalo ključno vprašanje, ali se da tako etiko kot estetiko izvesti iz skupnega izhodišča (v tem primeru hedonističnega). To vprašanje pa je pomembno tudi za estetiko in filozofijo umetnosti, zlasti v povezavi s sodobno umetnostjo, ki ji je naslovljen očitek, da vsej etični angažiranosti navkljub ni več zmožna nuditi estetskega ugodja. 3. ETIKA EKOLOGIJE. Raziskovalec Luka Omladič bo proučeval etični vidik podnebnih sprememb, pri čemer bo praktični cilj raziskave predlog univerzalnih etičnih izhodišč o podnebnih spremembah, ki bi jih sprejela organizacija UNESCO, v okviru katere sodelujemo v njeni Komisiji za etiko v znanosti in tehnologiji (COMEST). 4. VLOGA ŽIVALI V ČLOVEŠKEM SVETU; POSKUS FILOZOFSKE TEORIJE VEDENJA, JEZIKA IN MIŠLJENJA ŽIVALI. Na podlagi Wittgensteinove teorije jezika bo Borut Cerkovnik skušal obnašanje živali razložiti kot obnašanje v skladu s pravili, vendar ne kot obnašanje, ki vključuje pravilo. Zato njihovo anekdotično opisano obnašanje, na katerega se sklicujejo mnogi etologi, ne more zadostovati za to, da bi njihova delovanja povezali z višjimi kognitivnimi sposobnostmi, ki bi jim omogočale izvedbo inteligentnih dejanj. Povedano v jeziku biosemiotike, ki bo uokvirjala ta del raziskovanj, se živali (in njihovi subsistemi) sicer res odzivajo na znake na način semioze, vendar se odzivajo na njih kot
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno