Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Filozofske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.10.00  Humanistika  Filozofija   

Koda Veda Področje
H120  Humanistične vede  Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija 

Koda Veda Področje
6.03  Humanistične vede  Filozofija, religija in etika 
Ključne besede
Etika, estetika, metafizika, epistemologija, zgodovina filozofije, socialna filozofija, hermenevtika, fenomenologija, strukturalizem, teoretska psihoanaliza, subjekt, bit, jezik, zgodovina, filozofija religije, filozofija športa, filozofija znanosti
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  31206  dr. Ana Bajželj Bevelacqua  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  100 
2.  02650  dr. Miran Božovič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  282 
3.  16237  dr. Borut Cerkovnik  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  74 
4.  05945  dr. Mladen Dolar  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  668 
5.  08403  dr. Eva Dolar-Bahovec  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  633 
6.  18860  dr. Valentina Hribar Sorčan  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  158 
7.  01297  dr. Valentin Kalan  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  285 
8.  11798  dr. Zdravko Kobe  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  209 
9.  09979  dr. Slavoj Krečič Žižek  Filozofija  Vodja projekta  2009 - 2014  1.987 
10.  06590  dr. Lev Kreft  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  792 
11.  30660  dr. Gregor Kroupa  Filozofija  Mladi raziskovalec  2009  54 
12.  23446  dr. Janko Lozar Mrevlje  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  244 
13.  26525  dr. Tilen Izar Lunaček  Filozofija  Mladi raziskovalec  2009  230 
14.  13952  dr. Olga Markič  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  332 
15.  04026  dr. Maja Milčinski  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  507 
16.  29356  dr. Gregor Moder  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2011  148 
17.  20329  dr. Luka Omladič  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  151 
18.  11483  dr. Borut Ošlaj  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  244 
19.  30661  dr. Miloš Pahor  Filozofija  Mladi raziskovalec  2009 - 2014 
20.  36380  dr. Nina Petek  Humanistika  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  137 
21.  02157  dr. Matjaž Potrč  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  347 
22.  04849  dr. Igor Pribac  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  408 
23.  25580  dr. Jurij Simoniti  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  94 
24.  06303  dr. Cvetka Toth  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  1.062 
25.  09559  dr. Andrej Ule  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  461 
26.  13823  dr. Marko Uršič  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2014  389 
27.  33081  dr. Sebastjan Vörös  Filozofija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  182 
28.  13177  dr. Franci Zore  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  239 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.374 
Povzetek
Cilj raziskovalnega programa Filozofske raziskave je izvajati temeljne raziskave na področju filozofije. S široko sestavljeno programsko skupino, v kateri so zastopane tako rekoč vse šole mišljenja na Slovenskem in ki glede na področja zanimanja pokriva obsežno polje filozofske problematike, se program po eni strani posveča kontinuiranemu spremljanju in poglabljanju svetovnih dosežkov pri preučevanju filozofije in njene zgodovine, po drugi strani pa v soočenju s paradoksi novejšega družbenega in tehnološkega razvoja izdeluje konceptualna orodja, s katerimi bi bilo mogoče razpoznati strukturo sodobnega sveta in (po možnosti) ustrezno posegati vanj. Znotraj prvega sklopa člani raziskovalnega programa Filozofske raziskave opravljamo fundamentalne metodološke raziskave v okviru hermenevtičnih, fenomenoloških, analitičnih in strukturalističnih usmeritev. S tem naj bi glede na trenutno izpostavljena vprašanja in smeri razvoja na vsakokratnem področju zagotavljali ohranitev in dvigovanje filozofskega diskurza v Sloveniji ter tako konkretno afirmirali dejanskost filozofije. Posebno pozornost pri tem posvečamo raziskovanju aristotelizma in hermenevtičnemu branju filozofske tradicije, razmerju med dušo in telesom od racionalistov do materialistov, vprašanju jezika s fenomenološkega in analitičnega izhodišča, vlogi partikularnega v znanstvenem diskurzu in družbenemu oblikovanja samega znanstvenega diskurza, pojmu zgodovinskosti in kulture, še zlasti v navezavi na "evropskost", njenemu pomenu za oblikovanje identitete sodobnem svetu, primernosti konceptov klasične socialne filozofije za sodobne družbene pojave, pojmu nesmrtnosti oziroma filozofiji religije, obravnavi družbenih praks, npr. športa, mutacijam lepega pod vplivom tehnoloških inovacij in nasploh vlogi umetnosti kot institucionalizirani praksi znotraj drugih družbenih praks ter nazadnje široki paleti etične problematike. Ob vprašanju etike, razumljene v vključujočem smislu tako deskriptivne kot normativne teorije delovanja, ki je obenem tudi zunanje pogojeno, se v raziskovalnem programu soočamo z različni pristopi, od fundamentalnoanalitičnega, prek diaforičnega in analitičnega do psihoanalitičnega in nravnostnega. V drugem sklopu (ob soglasju, da se obe plati v skladu z naravo filozofskega raziskovanja tesno prepletata in dopolnjujeta) je nato glavni poudarek na preučevanju strukture subjektivnosti znotraj postmoderne oziroma postkapitalistične globalizirane družbe. Glavno vprašanje se tu glasi, kakšne so ekonomske, družbene in ideološke predpostavke, znotraj katerih je možna demokracija, ki danes samoumevno, čeprav nedoločeno nastopa kot neprekoračljivi horizont družbene biti. Raziskovalni program poskuša ugotoviti, v kolikšni meri so antinomije postmodernega sveta in domnevni odkloni sam temelj sodobnosti, pri čemer se metodološko opira predvsem na dognanja teoretske psihoanalize, hermenevtike in reaktualizacije družbenokritične usmeritve. V programu Filozofske raziskave uporabljamo metode, značilne za glavne filozofske usmeritve, ki so zastopane v njem (hermenevtično-fenomenološka, analitična, strukturalistična in družbenokritična). Kljub nespornim posameznim razlikam je vsem metodam filozofskega raziskovanja skupna predvsem pojmovna analiza in izpeljava pojmovnih povezav, identifikacija in kvalitativna opredelitev pojavov ter nenazadnje izumljanje novih konceptov in sistemskih orodij za razumevanje tradicionalnih in predvsem sodobnih problemov. Metodo raziskovanja na področju filozofije bi lahko imenovali tudi filozofska refleksija, ki vedno vključuje pretres obstoječih konceptualnih sistemov, upošteva dognanja drugih znanosti, tako teoretska kot empirična, in nazadnje včasih terja tudi konkretno diskurzivno intervencijo.
Pomen za razvoj znanosti
Financiranje je raziskovalnemu programu omogočilo kontinuiteto raziskav na področju filozofije. V samem preučevanju so bili metodološki nastavki in izhodišča sicer različni glede na usmeritev, vendar so bili vedno povsem primerljivi z aktualnim stanjem filozofskega raziskovanja na posameznem področju, pa naj gre za analitično teorijo zavesti (Churchland, Fodor), paradokse poznega kapitalizma (Beck, Honneth), teorijo subjektivnosti in filozofijo, ki emfatično misli sodobnost (Badiou, Žižek), socialno epistemologijo in analizo znanstvenega spoznanja, problem interpasivnosti (Pfaller), fenomenološke horizonte smisla (Waldenfels, Held), postmoderno misel (Vattimo). Kot je razvidno iz bibliografije raziskovalcev, se nekateri člani programske skupine uvrščajo v sam svetovni vrh filozofije, tako da je sam raziskovalni program po sebi že del razvoja filozofije v svetu. Program Filozofske raziskave je tako po eni strani služi pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da je slovensko filozofijo utrdil v njeni poznanosti v svetu. Vsebinsko je program izvajal analizo sodobnosti v vseh njenih fasetah in fenomenih v skladu s kritično teorijo družbe, refleksijo demokratizacije in globalizacije kot konstitucije novega tipa subjektivnosti, analitično obravnavo problema zavesti in svobodne volje kot tudi hermenevtično in fenomenološko tematizacijo fenomenov sobiti, tujosti in domačnosti ter pomena ohranitve nacionalnega jezika za identiteto naroda. Čeprav so bile raziskave zasnovane temeljno, je obenem značilna prednost Ljubljanske lacanovske šole ravno njena sposobnost interdisciplinarnega povezovanja, ki vključuje vse znanosti, od sociologije, psihologije, psihoanalize pa do prava in ekonomije, in nazadnje tudi naravoslovnih ved s fiziko, biologijo in medicino na čelu. Raziskave so pokrivale vsa pomembna obdobja zgodovine filozofije in temeljile na povezovanju in dialogu med filozofskimi koncepti antike, srednjega veka, novoveške filozofije, nemške klasične filozofije, fenomenologije in moderne analitične filozofije. Na tej podlagi so raziskovalci sami prevajali ključna dela filozofske tradicije (Platon, Aristotel, Kant, Hegel, Nietzsche, Heidegger) in tako polagali temelje znanstvene literature pri nas. Obenem so ves čas nastajali tudi prevodi avtorjev, ki slovenskemu občinstvu niso poznani in so na ta način zastopani v našem prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalna skupina je bila sestavljena tako, da je ponujala najbogatejšo možno kombinacijo znanstvene odličnosti in povezav z najrazličnejšimi nefilozofskimi področji vednosti in družbenega življenja. Povezave med filozofijo in športom je mislil Lev Kreft, med filozofijo in ekonomijo Zdravko Kobe, med filozofijo in neevropskimi duhovnimi tradicijami Maja Milčinski, med filozofijo in materializmom, razsvetljenstvom in ateizmom Miran Božovič, med filozofijo in matematično logiko Borut Cerkovnik, med filozofijo in ekologijo ter bioetiko Igor Pribac in Luka Omladič, med filozofijo in nevroznanostjo Andrej Ule in Olga Markič, med filozofijo in kozmologijo ter moderno fiziko Marko Uršič, med filozofijo in filologijo Valentin Kalan ter Franci Zore, ki je hkrati povezoval koncepte filozofije in glasbe, med filozofijo in literaturo Janko Lozar Mrevlje, med filozofijo in ženskimi šudijami Eva Dolar Bahovec, med filozofijo in znanstvenim realizmom ter statusom znanosti pa Jure Simoniti. Raziskave so temeljile na razumevanju situacije, iz katere izhajajo, torej na refleksiji stanja v slovenskem prostoru na prehodu iz enega v drug družbeni sistem, iz federacije prek samostojnosti v Evropsko skupnost, na refleksiji narodne identitete znotraj mnoštva identifikacijskih točk: slovenske, srednjeevropske, evropske in globalne zavesti. Raziskave so se posebej posvečale demokratičnim procesom v svetu in vključenosti Slovenije vanje ter refleksiji političnih sprememb in demokratizacije v slovenski polpretekli zgodovini. Znanstvena doslednost in javna angažiranost raziskovalcev je zagotavljala tudi objektivno kritiko obstoječih družbenih razmer v Sloveniji in na svetu. Neposredne učinke raziskovalnega dela v slovenskem prostoru lahko predstavimo v naslednjih točkah: 1. Vključenost raziskav v pedagoški proces: Ker so člani raziskovalnega programa zaposleni kot pedagoški delavci na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, so bili rezultati raziskav v vsem petletnem obdobju neposredno vključeni v pedagoški proces, v predavanja na vseh študijih, ki jih razpisuje Oddelek za filozofijo. 2. Prenos rezultatov raziskav v javni prostor Raziskovalci so bili ves čas močno vpeti v kulturna, duhovna, znanstvena in politična dogajanja na Slovenskem, kjer so imeli njihovi prispevki in javni nastopi zelo velik odmev. Predvsem člani skupine Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Igor Pribac in Luka Omladič so se v tem času profilirali kot pomembni udeleženci in akterji javnega mnenja v javnih debatah na temo socialne pravičnosti, širših družbenih gibanj, družinskega zakonika in širše družbene tolerance. 3. Prevodno in uredniško delo Raziskovalci so bodisi sami prevajali ali pa delovali kot uredniki ključnih del filozofske tradicije in so tako položili temelje znanstvene literature pri nas. Kot najpomembnejše lahko naštejemo štiri primere: Raziskovalec Miran Božovič je nastopal kot urednik izjemno odmevnega mednarodnega zbornika Benthamovih spisov The Panopticon writings pri ugledni tuji založbi Verso. Raziskovalec Jure Simoniti je uredil in napisal spremno besedo pri prevodu velike klasike filozofija 20. stoletja, Wittgensteinovih Filozofskih raziskav pri založbi Krtina. Član raziskovalne skupine Zdravko Kobe je prevedel še tretjo in četrto četrtino Kritike čistega uma Immanuela Kanta, izdano pri DTP – Analecta, tako da je zaključil prevod ene največjih knjig filozofske tradicije. Prav tako je Zdravko Kobe prevedel, uredil in napisal spremno besedo Heglovega temeljnega besedila Oris filozofije pravice, ki ga je izdal pri založbi Krtina.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno