Projekti / Programi
Metode sodobne filozofske analize
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
| H140 |
Humanistične vede |
Filozofska logika |
| H130 |
Humanistične vede |
Zgodovina filozofije |
| H260 |
Humanistične vede |
Zgodovina znanosti |
| H176 |
Humanistične vede |
H176 |
Teorija subjekta, socialna filozofija, poststrukturalizem, teoretska psihoanaliza, nemška klasiena filozofija, logika, epistemologija,analitiena filozofija, ontologija, filozofija jezika, kognitivna filozofija, teorija znanosti, zgodovina znanosti
Raziskovalci (13)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program se usmerja v naslednji dve glavni področji sodbne filozofske analize:
a. analiza subjekta, kritična analiza ideologij, družbe in zgodovinskega oblikovanja zavesti
b. metode logične analize v raziskovanju jezika, znanosti in kognitivnih struktur .
a. V središču tega področja raziskovalnega programa je teoretska afirmacija subjekta kot ključnega koncepta sodobne filozofije in kritičnega mišljenja sploh. Osnovna usmeritev raziskovalnega programa se glasi, da je na teoretske in ideološke pasti sodobne postmodernistične "subjektnosti brez subjekta" mogoče odgovoriti edini z doslednim razvitjem nasprotne zastavitve "subjekta brez subjektivnosti", kakor jo zlasti najdemo pri Lacanovi psihoanalizi. Predmet raziskovanja bodo najprej problemi, povezani z ustrezno opredelitvijo razmerij med temeljnimi prvinami subjekta, soočenje teorije subjekta s konkurenčnimi sodobnimi tokovi (Derrida, Jameson, Badiou) in razvitje konceptualnega aparata, ki bi omogočal jasno razmejitev med ideološkim (Althusser) in neideološkim subjektom. a ta sklop se navezuje ponovno branje filozofske tradicije konceptualizacij subjekta, intersubjektivnosti in družnene vezi, kakor jo najdemo predvsem pri Kantu, Fichteju, Schellingu in Heglu, a tudi pri Spinozi in Marxu ter Hobbesu in Descartesu. Stranski učinki obeh osnovnih smeri raziskovanja naj bi bile konkretne aplikacije (tj. "produkcija konceptov", npr. interpasivnosti ali imaginarne desubjektivizacije) in raziskava poglavij iz zgodovine filozofije.
b. V središču drugega področja raziskovalnega programa je raziskovanje splošnih struktur in form mišljenja, jezika, zavesti in stvarnosti, njihovih medsebojnih relacij in odvisnosti ter formalni prikazi le-teh. Ta program vsebuje tudi raziskovanje zgodovine logike in analitične filozofije v primerjavi in navezavi z drugimi filozofskimi usmeritvami. Na področju logike se bomo usmerili v preučevanje poglavitnih logiških struktur, pojmov in teorij v filozofski logiki, predvsem v modalni, epistemski in deontični logiki ter logiki relevance ter formalnim prikazom refleksivnih struktur kot inherentnih strukturalnih potez dovolj močnih logičnih sistemov. Na področju teorije znanosti se bomo usmerili v preučevanje znanstvenega znanja, znanstvenih razlag, struktur znanstvenih zakonov in znanstvenih teorij, opravičenja znanstvenih domnev, znanstvenega realizma/antirealizma. Posebna pozornost bo posvečena prenosu znanstvenih spoznanj v tehnološko aplikacijo in etiki znanosti. Raziskovali bomo tudi logične, epistemološke in druge filozofske predpostavke in implikacije sodobnih kozmoloških teorij ter raziskovanje Wittgensteinove filozofije jezika. Na področju kognitivne filozofije se bomo usmerili v razlago dinamične morfologije, ki je potrebna za opis relacij med kognicijo, znanjem in stvarnostjo. Analizirali bomo povezave kognitive filozofije in fenomenološke tradicije ter razmerja med holističnimi in redukcionističnimi pristopi v filozofiji duha.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen prvega dela raziskovalnega programa je v postavitvi temeljev za neko teorijo, ki bi lahko nastopila kot resen izziv ali celo alternativa modnemu filozofskemu diskurzu (preseganje ali dekonstrukcija metafizike), je njegov pomen za znanost filozofije v svetovnem smislu razviden in nesporen. Pričakujemo lahko, da bodo z njim postale očitnejše pomanjkljivosti zavračanja pojma subjekta, ki se ne kažejo le na področju teorije, saj nesubjektnost s svojimi številnimi izvedenkami vedno bolj postaja dominantna ideologija.Pomen drugega področja raziskovalnega programa je v opredelitvi sorodnih struktur v svetu, v človekovem mišljenju in spoznanju in mentalnih vzorcih. S tem bo omogočena sistematična primerjava teh struktur, razvrščanje po njihovi kompleksnosti, dimenzijah, osnovnih elementih in relacijah. S tem se vključujemo v razreševanje živih problemov logike znanosti in tehnologije ter razumevanja delovanja človeškega mišljenja.
Pomen za razvoj Slovenije
Poleg običajnih kvalitet, ki jih prinaša vsaka čista raziskava (npr. splošno širjenje znanja), in tistih prispevkov, ki jih enako lahko pripišemo vsaki temeljni raziskavi (npr. spremljanje razvoja znanosti v svetu, zapolnjevanje potencialnih vrzeli), je predlagani raziskovalni program za Slovenijo pomemben zato, ker bodo njegovi izsledki zagotovo sprejeti z veliko pozornostjo v strokovni javnosti. Že sedaj je po skoraj celem svetu znana ti. "Ljubljanska šola" teoretske psihoanalize, po drugi strani pa je znana tudi slovenska šola analitične filozofije (Slovenija je sedaj tudi organizacijsko središče Evropskega združenja za analitično filozofijo).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
