Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.03 |
Humanistične vede |
Filozofija, religija in etika |
Žižek, Dolar, filozofija, psihoanaliza, resnica, teorija moči, diagnoza časa, idealizacija, zgodovina filozofije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
29. junij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
171 |
1.400 |
1.381 |
8,08 |
| Scopus |
192 |
2.055 |
2.021 |
10,53 |
Raziskovalci (29)
Organizacije (1)
Povzetek
Filozofske raziskave: Vrnitev k resnici Predlagani raziskovalni program je smiselno nadaljevanje programa Filozofske raziskave, ki je bil financiran med leti 2015-2021 (in brez prekinitev poteka od leta 1999). Posebnost in odločilna prednost raziskovalne skupine leži v njenem obsegu, dometu in notranji raznolikosti. A da bi to sicer neprecenljivo raznovrstnost integrirali v poenoten raziskovalni program, se bodo v naslednjem obdobju raziskave posvečale eni osrednji temi: resnici. Glavni cilj skupnih naporov skupine je izdelati in predložiti bolj strog in zavezujoč filozofski pojem ""resnice"", ki se bo zoperstavil prevladujočemu razvrednotenju resničnostnhih standardov tako znotraj kot zunaj filozofije. Splošni cilj programa, ki povezuje vse raziskovalce, je rehabilitacije substancialnega, močnega in nepogrešljivega pojma ""resnice"" proti relativizmom dvajsetega stoletja (postmodernizem itd.) in razvrednotenjem enaindvajsetega (post-resnica). Da bi dosegli ta cilj, bodo raziskave razdeljene v tri posebne sklope vsaka s svojim ciljem: 1. Zagovor ireduktibilno filozofskega momenta resnice. V prvem sklopu bodo raziskave skušale odgovoriti na vprašanje, zakaj je filozofija potrebna za izdelavo teorije resnice. Raziskave bodo nadalje razdeljene v tri pod-sklope: a. Semantično-lingvistična podzidava. Da bi razvili originalno in inovativno teorijo resnice, bomo vzpostavili novo polje raziskav: izvorni vzgib ""resnice"" po postavljen v čas zgodovinskih prelomov, v katerih postopki idealizacije tradicionalne pojmovnosti razodevajo moderno fakticiteto v njeni de-simbolizirani, a-subjektni, ne-antropomorfni obliki. b. Zgodovinsko ozadje. Poudarek bo na določeni dimenziji resnice, ki vznikne v zgodovinskih dogodkih, v katerih se redefinirajo celotni nizi resničnostnih vrednosti in jih ni več mogoče razveljaviti. c. Logično-analitična formalizacija in klasifikacija. ""Nova naklonitev resnice"" bo formaizirana glede na klasične defnicije resnice. 2. Resnica na križišču filozofije in psihoanalize. Raziskovalno jedro programa tvori originalno križanje filozofije nemškega idealizma in lacanovske psihoanalize, kot sta ga iznašla in razvila Mladen Dolar in Slavoj Žižek. V tem sklopu bo preverjena hipoteza, da lahko prav psihoanalitični pojem ""resnice"" ponuja oporo in opozicijo naraščajočemu razkroju resničnostnih standardov v filozofiji. 3. Družbeni učinki in interdisciplinarno povezovanje močnega pojma ""resnice"". Cilj raziskav je določiti učinke ""resnice"" na druge filozofske discipline, kot so socialna teorija, etika, estatika, pa tudi na nefilozofska področja.
Pomen za razvoj znanosti
Kakšen pomen za razvoj znanosti in stroke bo imelo znanstveno delo v konkretnem smislu, bi lahko strnili v nekaj točk: 1. Mednarodna prepoznavnost vodje programa in članov skupine obeta širok vpliv in relevantnost raziskovalnega programa. Najpomembnejši del raziskovalnega dela bodo seveda predstavljale originalne raziskave na svetovni ravni in publikacije na najvišji znanstveni ravni, kar omoča dialog z največjimi dosežki sodobne filozofije. Končni domet raziskav je seveda v vključevanju v mednarodne tokove filozofije in torej tudi v svetovni propagaciji neke smeri mišljenja, torej Ljubljanske psihoanalitične šole. 2. Program ""Filozofske raziskave"" po eni strani služi pretoku tujih znanj, teoretičnih dosežkov svetovne družbe znanja, v slovenski prostor, kot tudi temu, da slovensko filozofijo utrdi v njeni poznanosti v svetu. Oboje mu je v preteklosti že odlično uspevalo, saj je Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani eden največjih in najbolj prepoznavnih humanističnih študijev v Sloveniji z dolgo tradicijo znanstvene odličnosti in visokim nivojem znanstvenega raziskovanja. Interdisciplinarno oplajanje filozofije in psihoanalize, originalni slovenski projekt, ki je inovacija Ljubljanske psihoanalitične/lacanovske šole (S. Žižek, M. Dolar), je slovensko filozofijo postavil na svetovni zemljevid. 3. Najbolj neposredni teoretski učinek raziskav bo izdelava formalnih pogojev za neko novo dimenzijo pojma ""resnice"". To bo omogočalo produktivno povezavo vseh miselnih šol, ki jih združuje program, predvsem pa je cilj izdelati pojem ""resnice"", ki bo povezal dve najbolj raznorodni miselni usmeritvi, kontinentalno in analitično šolo. 4. Pomembnost raziskav leži zlasti v aktualnosti njenega predmeta, ki medsebojno oplaja bližnje in prekrivajoče se konceptualne prostore ""resnice"", ""subjektivnosti"", ""dogodka"", ""idealizacije"". Raziskave so zasnovane tako, da vstopajo v najživahnejše diskusije znotraj sodobne filozofije, tako kontinentalne kot analitične, kot tudi znotraj javnega prostora. Program bo izdelal originalno stališče, ki bo svoj pojem ""resnice"" zoperstavil relativizmom resnice s konca dvajstega stoletja, sodobnemu novemu realizmu, transcendentalnemu normativizmu, znanstvenemu pozitivizmu, posthumanizmu in diskurzu post-resnice. Aktualnost programa sledi iz dejstva, da raziskovalna skupina sicer pozdravlja pozive k filozofskemu realizmu in zagovarja ontološko solidnost fakticitete, vendar pa želi začrtati alternativo, ki kaže, da je pojem ""presežne resnice"" vendarle nepogrešljiv, če želimo relativizem zamenjati za univerzalnost. Ker se bodo raziskave neposredno nanašale na vprašanje resnice, menimo, da je tako zasnovan filozofski program - še zlasti v današnjem času - še kako potreben. 5. Financiranje projekta bo omogočilo kontinuiteto raziskovalnega dela nekaterim že uveljavljenim raziskovalcem, pa tudi nekaterim mlajšim raziskovalcem. Cilj programa je torej ohranjanje trajne raziskovalne skupine s svojim specifičnim področjem raziskovanja, ki se ukvarja s temami resnice, subjektivnosti, znanosti, etike, estetike, socialne teorije. S tem bo Ljubljana ostala eno vodilnih središč sodobne filozofije. 6. Naj naštejemo še nekaj najbolj zanimivih in konkretnih znanstvenih ciljev, ki bodo brez dvoma vplivali na potek svetovne filozofije: - izdelava teorije ""govoric"" in njenega odnosa do resnice - izdelava psihoanalitične teorije moči in oblasti ter poskus odgovora na vprašanje, odkod prihaja moč/oblast? - končna definicijska opredelitev pojmov ""idealizacije"" in ""desimbolizacije"", ki sta v okviru teorij resnice še povsem neizdelana in praktično odsotna - študije odprtja polja moderne, ""razčarane"" fakticitete v njeni desimbolizirani, asubjektni, ne-antropomorfni obliki
Pomen za razvoj Slovenije
Kakšen pomen za družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije bo imelo znanstveno delo v konkretnem smislu, bi lahko strnili v nekaj točk: 1. MEDNARODNA PREPOZNAVNOST SLOVENIJE. Program ""Filozofske raziskave"" je eden najuspešnejših raziskovalnih programov v Sloveniji. Glede na objave v znanstvenih revijah in založbah najvišjih točkovnih razredov je slovenska filozofija postala eden največjih faktorjev prepoznavnosti Slovenije v svetu. Na zemljevid svetovne filozofije je Slovenijo uvrstila predvsem mednarodno uveljavljena Ljubljanska lacanovska šola, mednarodno znan kot ""the Ljubljana School,"" ki ima velik pomen za kulturni razvoj Slovenije. 2. MIŠLJENJE SODOBNOSTI. Neposredni vpliv temeljnega filozofskega raziskovanja na družbo, družbeno infrastrukturo, kulturni razvoj itd. je predvsem v tem, da filozofija glede na čas sprememb, v katerem živimo, podaja nove koncepte, ki bodo omogočili razumevanje sodobnosti, opozorili na paradokse trenutnega stanja in začrtali vodila tako individualnega kakor družbenega delovanja. Poglobljeno ukvarjanje s temeljnimi filozofskimi koncepti iz sodobnega in klasičnega obdobja ima velik pomen za splošno kulturno omiko, ki je pogoj javnega razmisleka, kvalitetnega sodelovanja državljanov v demokratični družbi, sposobnosti soočanja s sodobnimi pojavi in nenazadnje oblikovanja tako individualne kot kolektivne identitete. Za naslednje obdobje bi lahko opozorili na raziskave Slavoja Žižka, ki se posvečajo vrsti sodobnih problemov, od paradoksov globalnega kapitalizma do gospodarskih kriz, ekološke katastrofe, begunske krize, razrasta novih družbenih medijev in s tem načinov nadzorovanja ter odpravo starih načinov komunikacije in osebne identitete v novih medijih neposrednosti (kot je neuralink); ter na raziskave Mladena Dolarja, ki se bodo v prihodnje predsvem posvečale statusu resnice v javnem, zasebnem in pol-zasebnem prostoru, ter izvoru družbene moči. 3. VKLJUČENOST V PEDAGOŠKI PROCES. Zaradi tesne povezanosti s pedagoškim delom bodo rezultati raziskav neposredno vključeni v pedagoški proces na Oddelku za filozofijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, kar bo bistveno vplivalo na vzgojo kadrov in tako dolgoročno določalo prihodnost filozofije v Sloveniji. Člani so oblikovali več pedagoških programov po celotni vertikali visokošolskega študija. Med drugim člani raziskovalnega programa sodelujejo tudi pri izpopolnjevanju in permanentnem izobraževanju srednješolskih učiteljev filozofije. 4. INTERDISCIPLINARNOST. Čeprav raziskave hočejo biti zasnovane temeljno, je obenem značilna prednost Ljubljanske (lacanovske) šole ravno njena sposobnost interdisciplinarnega povezovanja, ki vključuje vse znanosti, od sociologije, psihologije, psihoanalize pa do prava in ekonomije, in nazadnje tudi naravoslovnih ved s fiziko, biologijo in medicino na čelu. 5. PREVODI. Raziskovalci sami prevajajo ključna dela filozofske tradicije (Platon, Aristotel, Kant, Hegel, Nietzsche, Heidegger) in tako polagajo temelje znanstvene literature pri nas. Obenem ves čas nastajajo tudi prevodi avtorjev, ki slovenskemu občinstvu niso poznani in so na ta način zastopani v našem prostoru. 6. IZGRADNJA IN VZDRŽEVANJE FILOZOFSKE INFRASTRUKTURE. Glede na to, da program ""Filozofske raziskave"" po velikosti in obsežnosti prednjači pred primerljivimi raziskovalnimi programi v Sloveniji, se trudi zastopati čim širšo paleto aktualnih svetovnih filozofskih šol in usmeritev. Obenem s široko vsebinsko zasnovo je raziskovalni program tudi formalno zasnovan tako, da vključuje mlade raziskovalce in obenem tudi najprodornejšim med tistimi, ki jim je ta status potekel, omogoča, da ostanejo dejavni na področju znanosti. 7. TERMINOLOGIJA. Raziskave so zelo pomembne tudi za dvig znanstvene kulture in terminologije v Sloveniji. Ker bomo pogosto črpali iz literature v tujih jezikih in uporabljali pojme, ki v našem prostoru še niso uveljavljeni, bomo z njihovo konsistentno rabo in jasnimi definicijami storili prvi korak k njihovi morebitni leksikalizaciji v prihodnosti. V tem obdobju si obetamo redefinicijo pomembnih filozofskih pojmov ""resnice"", ""moči/oblasti"", ""govorice"", ""idealizacije"", ""de-simbolizacije"", ""indirektnosti/posrednosti"". 8. PRISOTNOST V JAVNEM PROSTORU. Predvsem glavna dva raziskovalca, Slavoj Žižek in Mladen Dolar, sta med najbolj znanimi javnimi intelektualci v slovenskem prostoru. Prav tako so raziskovalci Borut Ošlaj, Eva D. Bahovec, Valentina Hribar-Sorčan, Olga Markič, Aljoša Kravanja pogosti gosti v debatah na teme resnice, etike, bioetike, etičnih vidikov evtanazije, smrti, umetne inteligence, podatkov v digitalni družbi, vprašanje žensk in manjšin, ter nasploh popularizacije filozofije.
