Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Medkulturne literarnovedne študije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H520  Humanistične vede  Germanistika 
H530  Humanistične vede  Nemški jezik in književnost 
H540  Humanistične vede  Nizozemski jezik 
H570  Humanistične vede  Angleški jezik in književnost 
H590  Humanistične vede  Baltski in slovanski jeziki in književnosti 
S271  Družboslovje  Specialna didaktika 
S272  Družboslovje  Izobraževanje učiteljev 
S280  Družboslovje  Andragogika, stalno izobraževanje 
Ključne besede
Medkulturne študije, literarna veda, literarna teorija, literarna zgodovina, literarnovedne metode, primerjalne študije, medijske študije, literarna kritika, didaktika literature, zgodnje učenje, literarno prevodoslovje, recepcijske študije, študije branja in literarnega opismenjevanja, študije spolne razlike, feministična literarna teorija, postkolonialne študije, študije tujosti in drugačnosti, diskurzna analiza, radikalni konstruktivizem, empirična literarna teorija, vrednotenje, uspešnice, odmevi na Slovenskem, večjezičnost, multilingualne estetike, teorija žanrov, žanrska tipologija Angleška, ameriška, avstralska, avstrijska, nemška, švicarska, slovaška, slovenska, srbska, bošnjaška, hrvaška literatura Srednjeveška, razsvetljenska, moderna, sodobna literatura (drama, proza)
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13160  dr. Matjaž Birk  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2008  346 
2.  00566  dr. Meta Grosman  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  537 
3.  07325  dr. Anton Janko  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2008  271 
4.  13953  dr. Marija Javor Briški  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  316 
5.  09445  dr. Nikolaj Jež  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2008  301 
6.  00957  dr. Bogomir Jurak  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2007  599 
7.  11070  dr. Vesna Kondrič-Horvat  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  599 
8.  13615  dr. Dejan Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  218 
9.  18156  dr. Mojca Krevel  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  251 
10.  09241  dr. Igor Maver  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  623 
11.  09230  dr. Mira Miladinović Zalaznik  Humanistika  Raziskovalec  2005 - 2008  408 
12.  15227  dr. Uroš Mozetič  Humanistika  Raziskovalec  2005 - 2008  233 
13.  00279  dr. Vladimir Osolnik  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  235 
14.  03405  dr. Jerneja Petrič  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  436 
15.  21664  dr. Andrej Rozman  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2008  232 
16.  19267  dr. Đurđa Strsoglavec  Literarne vede  Raziskovalec  2006 - 2008  407 
17.  02401  dr. Neva Šlibar  Literarne vede  Vodja  2004 - 2008  368 
18.  18857  dr. Špela Virant  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  296 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.353 
2.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  13.177 
3.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  33.175 
Povzetek
Pojem medkulturnosti (ter vsebinsko sorodni izrazi) označuje vedno širše razumljeno raziskovalno polje, ki proučuje najrazličnejše kulturne pojave v stiku, v razlikovanju, nasprotovanju in v sorodnosti. Čeprav so študije medsebojnih vplivov in stikov na področju literatur in različnih besedil prav toliko stare kot teksti sami, opažamo v zadnjem desetletju osupljivo porast aktualnosti in družbene relevantnosti medkulturne paradigme. Z intenziviranjem medsebojnih kulturnih vplivov v sodobnem svetu, ki izhajajo iz procesov globalizacije po eni strani ter iz poudarjene želje po individualizaciji in partikularizaciji po drugi strani, se spreminja njihovo pojmovanje: sodobna znanost že več kot deset let te obširne in globoke vplive proučuje kot medkulturno posredovanje preko posameznih besedil, predvsem literarnih. Književnosti ne moremo več pojmovati ozko le kot vir za ustvarjanje estetskega – in družbi ne ravno nujnega – presežka ali kot hram ohranjanja nacionalne identitete, temveč jo moramo obravnavati kot mesto neizbežnega procesa stalnega družbenega, jezikovnega in simbolnega obnavljanja, kot neusahljiv arhiv kulturnih izkušenj iz vseh življenjskih področij in časov ter kot laboratorij družbenih in individualnih modelov (so)bivanja. Izpostavljanje kulturni tujosti in drugačnosti, kot smo ji v vedno večji in bolj zapleteni pojavnosti priča v sodobnem svetu, omogoča uvid v pogojenosti ter v strukturo pojavov tuje in predvsem tudi lastne kulture, s tem pa odpira možnosti njihovega spoznavanja, razumevanja, uzaveščanje ter nadzorovanja samih pojavov in njihove kakovosti. Medkulturno proučevanje književnosti predstavlja tudi najbolj kompleksen del medkulturnih komunikacij in prispeva k razumevanju najširšega pojava medkulturnih jezikovnih stikov. Intenziviranje medkulturnih in medjezikovnih stikov terja več znanja o dinamiki sporazumevanja v tujih jezikih, se pravi v medkulturnem stiku. To spoznanje raste iz vedno bogatejšega znanja o številnih nesporazumih, ki so samodejna posledica, da govorci/predstavniki različnih jezikov ne izhajajo iz enakih konceptualnih svetov. Ker procesi globalizacije, pri nas pa tudi evropeizacije večajo količino ter potrebo po taki komunikaciji in medkulturnih stikih, se je na mednarodni ravni razvila povsem nova oblika preučevanja takih stikov: medkulturne študije, npr. medkulturna germanistika itd. Na področju jezikoslovja prinaša nadaljnja teoretična izhodišča dinamičen razvoj prevodoslovja, medtem ko se v literarnih vedah vse bolj uveljavlja sistemski pristop h književnosti kot posebni obliki družbene prakse in družbenega podsistema. Raziskovalci in raziskovalke, ki jih združuje pričujoči raziskovalni program, želijo v naslednjih petih letih svoje znanstvenoraziskovalno delo posvetiti proučevanju literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami. Hkrati želijo osvetliti naslednja literarnovedna področja: 1. Literature v neposrednih medkulturnih stikih: literarnozgodovinski, recepcijski, teoretski vidiki 1.1. Nemško govorno področje: Sistematično zaokrožen prikaz ter prevrednotenje nemške literarne ustvarjalnosti v slovenskem prostoru od srednjega veka dalje: Analiza rimanih kronik v luči novejših historiografskih teorij s ciljem revizije zgodovinopisnih in drugih dognanj ter osvetlitev neraziskovanih vprašanj odnosa med fiktivnim diskurzom in zgodovino; raziskava zapuščine Anastasiusa Grüna v Gradcu s posebnim odnosom do Prešernovih in slovenskih ljudskih pesmi; študija komike v nemških in slovenskih literarnih besedilih na temeljih percepcije komičnega s spreminjajočim se kulturnim ozadjem; cilj so definicije komičnih oblik ter njihov pomen za ovrednotenje družbeno veljavnih norm v različnih kulturno-socioloških kontekstih. Raziskave nemškega časnikarstva od začetkov do srede 20. stoletja po posameznih publikacijah in avtorjih; pri tem bo izpostavljena medkulturnost in evropskost s
Pomen za razvoj znanosti
Pred petimi leti si je skupina 18 raziskovalcev zadala nalogo, da se znanstveno poglobi v medkulturno paradigmo zaradi tega, ker je opazila osupljivo porast njene aktualnosti v evropskem in svetovnem kontekstu ter ugotovila njeno uporabnost pri svojem ožjem raziskovalnem delu. Relevantnost raziskovalnega polja medkulturnosti in vsebinsko sorodnih pojmov, pod katerimi razumemo najrazličnejše kulturne pojave v stiku, v razlikovanju, nasprotovanju in sorodnosti, je sedaj tudi uradno potrjena; prav razširjenost in uveljavitev pojma, ki je v javnosti pogosto uporabljen nestrokovno, pa potrjuje potrebo po njegovi znanstveni utemeljitvi in ustreznem ozaveščanju javnosti, ki smo jo na začetku predvidevali in ki ostaja deziderat tudi v prihodnjem raziskovalnem obdobju. Ustrezno z našo vizijo smo »književnost« pojmovali širše, ne le prvotno kot vir za ustvarjanje estetskega – in družbi ne ravno nujnega – presežka ali kot hram ohranjanja nacionalne identitete, temveč smo jo obravnavali kot mesto neizbežnega procesa stalnega družbenega, jezikovnega in simbolnega obnavljanja, kot neusahljiv arhiv kulturnih izkušenj iz vseh življenjskih področij in časov ter kot laboratorij družbenih in individualnih modelov (so)bivanja. To široko pojmovanje literature se povezuje z vedenjem, da predstavlja medkulturno proučevanje književnosti tudi najbolj kompleksen del medkulturnih komunikacij in prispeva k razumevanju najširšega pojava medkulturnih jezikovnih stikov. Ker procesi globalizacije, pri nas pa tudi evropeizacije večajo količino ter potrebo po taki komunikaciji in medkulturnih stikih, se je na mednarodni ravni razvila povsem nova oblika proučevanja takih stikov. Skupina raziskovalcev si je zadala nalogo, da ugotovi uporabnost in prenosljivost znanstvenih modelov in rešitev v našem okolju, predvsem pa se loti ugotavljanja vrzeli in problematik ter zanje poišče ter ustvari ustrezne znanstvene rešitve. To je delu raziskovalne skupine, ki se je v večji meri tudi teoretično lotila širokega polja medkulturnosti v književnosti, tudi uspelo. Oblikovala je nekaj znanstvenih ugotovitev in teorij, ki omogočajo celovite in znanstveno bolj utemeljene pristope k medkulturni problematiki pri proučevanju, sprejemanju, posredovanju in prevajanju književnosti. Te je predstavila in prikazala v obliki knjig, člankov oz. poglavij v knjigah, na znanstvenih konferencah in srečanjih in z vključitvijo v projekte ipd. Poleg teoretičnega modeliranja medkulturnosti v literarnem polju iz različnih vidikov, ki je poseben pomembni dosežek programske skupine, so raziskovalke in raziskovalci posvetili veliko pozornost sodobni literarni pojavnosti, od drame do hipertekstov, na kar petih jezikovnih področjih (angleškem/ameriškem, nemškem/švicarskem, hrvaškem, srbskem in makedonskem). Ker gre pri obravnavi določenih žanrov, tematik, avtorjev in avtoric ter obdobij vedno tudi za teoretično in medkulturno refleksijo, ker pogled od zunaj pogosto razkriva več kot je vidno v običajnem kulturnem okolju, pomenijo te razprave pomemben prispevek k dialogu med kulturami, med lastnim in tujim. Prav med- in nadkulturni pogled omogoča skupne uvide, ki potrjujejo ugotavljanje nekaterih nadnacionalnih trendov, ob istočasnem poudarjanju recepcijskih razlik. V najbolj neposredni obliki proučujejo medkulturne stike številne razprave (in tri knjige), ki se medkulturnih stikov lotevajo iz literarnozgodovinskih, tematskih in recepcijskih vidikov. Poseben dosežek raziskovalne skupine se nanaša na dejstvo, da te študije vključujejo tudi slovensko perspektivo, da se nanašajo na specifiko medkulturnih odnosov in stikov, ki so tipična za našo zgodovino in kulturo. Vse te raziskave ne prinašajo le nova vedenja in spoznanja, temveč odkrivajo tudi nove vire, spreminjajo podobo o lastni in tuji kulturi in dokazujejo kontinuiteto in trajnost medkulturnih trenj ter potrebo po njihovem reševanju.
Pomen za razvoj Slovenije
Leto 2008 je Evropska unija uradno proglasila za leto "Medkulturnega dialoga" in s tem izpostavila medkulturnost kot največjo vrednoto Evrope. Pričujoči raziskovalni program je s svojim predlogom že pred petimi leti anticipiral pomembnost in relevantnost problemskega sklopa medkulturnosti; zapisali smo namreč sledeče:«Kljub nedvomnemu dosežku, da je tako družbeno-ekonomska relevantnost teme in ciljev raziskovalnega programa nesporen, pa samokritično menimo, da se javnost kljub našim nasprotnim prizadevanjem ne zaveda v zadovoljivi meri relevantnih znanstvenih rešitev in orodij, ki smo jih in ki jih še nameravamo razviti, tako da ostaja v naslednjem raziskovalnem obdobju potreba po uveljavitvi in transferju ena prednostnih nalog.« Nesporno smo s svojim znanstveno raziskovalnim, strokovnim in pedagoškim delom v znatni meri pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev, tu navajamo, kako smo to dosegli znotraj Slovenije in izven nje: 1. Organizacija znanstvenih srečanj in konferenc: - 9. - 12.juni 2004 »Nemški literarni tisk 19. in 20. stoletja v jugovzhodni Evropi« - 17. - 19. november 2005 »Anastazij Grün v našem času in prostoru«, - 22. - 15. junija 2006 »Ingeborg Bachmann: nova branja in nadaljnje pisave«, - 19. - 21. oktobra 2006 »Stefan Zweig in demonično« - 22. - 25. februarja 2007 »Nemščina kot tuj jezik na Germanistikah v Jugovzhodni Evropi: Novi programi, novi izzivi, novo regionalno sodelovanje v bolonjske procesu« - 23. – 26.maj 2007 »Nastanek literarnih centrov jugovzhodne Evrope. Reprezentativni primeri Ljubljana-Ptuj-Pešta-Czernowitz …« - 19. – 20. junij 2008 »Franz Kafka in Robert Walser« - 21. - 23. november 2008 "Movens - Od transgresije k dialoškosti in medkulturnosti: sprememba literarnih in kulturnih paradigem". 2. Poleg uredniškega dela velja izpostaviti sodelovanje šestih raziskovalcev in raziskovalk pri Velikem slovenskem leksikonu pri Mladinski knjigi in prispevalo skupaj preko 1000 gesel. Dve raziskovalki sodelujeta pri posodabljanju najbolj znanega leksikona o sodobni literaturi v nemščini "Kindlers Literaturlexikon", ki bo izšel leta 2009. 3. Samoumevno je, da je raziskovalni program s njegovimi izsledki privedel tudi do novih praktičnih znanj, informacij in veščin. Pri tem velja posebno izpostaviti knjige Mete Grosman, ki dosegajo najširši možni odziv. Poznavanje obravnavanih problematik ni le bistvena za šolsko izobraževanje – njene knjige so bile s strani Ministrstva za šolstvo posredovane vsem šolskim knjižnicam - , temveč je potrebno tudi za uspešno delovanje pri gospodarskih stikih. K varovanju kulturne dediščine, predvsem pa k njenem ozaveščanju ter skrbi, da se jo odkriva, raziskuje in posreduje so v raziskovalni skupini pripomogli številni raziskovalci in raziskovalke. Cela raziskovalna skupina pa prispeva k razvoju nacionalne kulturne identitete. K temu pripomore seveda tudi področje prevajanja tujega leposlovja, posredovanja naše kulturne ustvarjalnost v tujino ter znanstvene nadgradnje obojih v obliki prevodoslovnih razprav, uvodnih študij, recenzij knjig v dnevnem tisku, nastopi in predstavitvami v tujini, recimo na dnevih slovenske književnosti in na domačih in tujih knjižnih sejmih, nastopih v medijih ipd. Splošno pa velja izpostaviti, da zagotavlja ozaveščanje o kognitivnih vzorcih sprejemanja tujih kultur in preko njihovega potujenega pogleda na našo kultura ne le zvišanje kakovostnega uravnavanja medkulturnih stikov temveč omogoča tudi učinkovitejše in bolj ekonomično delovanje v lastni in tuji kulturi, čigar le eden, posebno nazoren vidik je posredovanje literature v slovenski kulturni prostor. Vedenje o kulturnih razlikah, njihovem ugotavljanju, o načinih njihovega diskurziviranja prispeva bistveno k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delovanju v tujih kulturah. Hkrati vemo tudi, da posredovanje književnosti v naš kulturni prostor že od zgodnjih šolskih let bistveno prispeva k razvoju medkulturne zavesti, kot jo terja sodobni razvoj v Evropi in v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno