Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Medkulturne literarnovedne študije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.05.02  Humanistika  Jezikoslovje  Teoretično in uporabno jezikoslovje 

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
medkulturne literarnozgodovinske študije, imagologija, etična literarna veda, prevajanje, tolmačenje, literarna didaktika, didaktika prevajanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
18.716,31
A''
1.320,16
A'
6.882,76
A1/2
9.682,77
CI10
206
CImax
25
h10
6
A1
59,61
A3
0,37
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  159  116  99  0,62 
Scopus  192  235  189  0,98 
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13160  dr. Matjaž Birk  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  338 
2.  20832  dr. Lilijana Burcar  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  215 
3.  54362  dr. Oliver Currie  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  47 
4.  27875  dr. Florence Gacoin - Marks  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  155 
5.  19545  dr. Michelle Gay Gadpaille  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  442 
6.  23792  dr. Blake Jason Frederick  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2020  361 
7.  13953  dr. Marija Javor Briški  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  312 
8.  21812  dr. Saša Jazbec  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  424 
9.  11070  dr. Vesna Kondrič-Horvat  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  587 
10.  13615  dr. Dejan Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  213 
11.  32636  dr. Petra Kramberger  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  103 
12.  18156  dr. Mojca Krevel  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  243 
13.  28698  dr. Andrea Leskovec  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  116 
14.  31356  dr. Johann Georg Lughofer  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  256 
15.  23367  dr. Amalija Maček  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  245 
16.  09241  dr. Igor Maver  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  612 
17.  28530  dr. Adriana Mezeg  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  98 
18.  19341  dr. Mateja Pezdirc Bartol  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  408 
19.  54742  Julija Rozman  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
20.  19021  dr. Irena Samide  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  336 
21.  19522  dr. Tone Smolej  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  608 
22.  51938  Janž Snoj  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  23 
23.  19267  dr. Đurđa Strsoglavec  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  397 
24.  18857  dr. Špela Virant  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  290 
25.  16423  dr. Marija Zlatnar-Moe  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  225 
26.  19784  dr. Alojzija Zupan Sosič  Literarne vede  Raziskovalec  2019 - 2023  584 
27.  24920  dr. Tanja Žigon  Humanistika  Vodja projekta  2019 - 2023  424 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.440 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.745 
Povzetek
Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine, saj raziskovalci delujejo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, francistike, prevodoslovja, tolmačeslovja, slavistike, slovenistike, in primerjalne književnosti ter se ukvarjajo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem, frankofonem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami.   Raziskovalni program se deloma še naprej posveča preučevanju področij, ki so bila v središču pozornosti v preteklem obdobju (literarnoteoretski diskurz, analiza literarnega polja, narativi tujega/drugega, prevajanje in literarna didaktika), v prihodnje pa se bo raziskovanje usmerilo k novim znanstvenim vprašanjem kakor tudi reinterpretaciji v luči novih dognanj. Raziskave bodo umeščene v sodoben družbeno-ekonomski in znanstveni kontekst, v katerem se težišče raziskovanja na globalni ravni vedno bolj premika iz centra na periferijo k novim jezikom, državam in kulturam, tako v svetovnem merilu (iz Evrope v druge svetovne regije) kot tudi znotraj Evrope. Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij, in sicer:   1. Etični vidiki literature (novi vidiki v etični literarni vedi kakor tudi novi pogledi na okvir nalog in ciljev medkulturne literarne vede) 2. Medkulturne literarnozgodovinske študije (literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija itd.) 3. Imagologija (podoba Drugega v obravnavanih književnostih) 4. Prevajanje/tolmačenje kot medkulturno posredovanje, odnos med centralnimi in perifernimi jeziki ter prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (vloga centralnih in perifernih jezikov, posredni prevodi, vloga prevodov pri oblikovanju slovenskega jezika in slovenske strokovne terminologije, tolmačenje v časih migrantske in begunske problematike) 5. Literarna didaktika in didaktika prevajanja   Literatura in medkulturne literarnovedne študije v svetu vse intenzivnejših izmenjav med kulturami in posamezniki prispevajo pomembno znanje, ki lajša medsebojno sodelovanje, povečuje mednarodno mobilnost in zmanjšuje trenja zaradi migracij, obenem pa omogoča medkulturno ozaveščenost na vseh ravneh sodobne družbe. Zavedamo se, da se mora sodobna literarna veda učinkoviteje kot tradicionalni koncepti odzvati na problematiko erozije osebnih in kolektivnih identitet v obdobju okrepljenih med- in transkulturnih povezav, značilnih za začetek 21. stoletja, ki v marsikom zbujajo bojazni, kar se odraža tudi v političnih premikih. In prav v tem okviru je širjenje idej in diskurzov, povezanih z literaturo in kulturo (t.i. »literarna osmoza«), ter njihovo preučevanje osrednja naloga, ki si jo zastavlja raziskovalni program.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije je zasnovan kompleksno in s svojim interdisciplinarnim pristopom in zastavljenimi cilji zapolnjuje vrzel v raziskovalnem polju, kjer se zdi, da je v luči neoliberalističnih, naravoslovno usmerjenih in pragmatičnih teženj premalo prostora za humanistične, predvsem pa literarnovedne diskurze oz. ideje. Literarna veda se je znašla pred na videz nerešljivo dilemo: s prevzemanjem metod empiričnih znanosti tvega izgubo avtonomije in identitete, z vztrajanjem na hermenevtičnih izhodiščih pa marginalizacijo in odmik od paradigme znanstvenosti. Rešitev problema je potrebno iskati v holističnem odpravljanju vrednostne asimetrije: humanistika se mora zgledovati po empiričnih znanostih v tistih razsežnostih, kjer so te učinkovitejše (pragmatična sinteza teoretičnosti, empiričnosti in uporabnosti). Hkrati pa mora izkoristiti potenciale samorefleksivnega in večperspektivnega mišljenja. Prav s hermenevtičnim mišljenjem lahko holističen literararnovedni pristop nadgradi empirične študije o bioloških, kognitivnih, družbenih in kulturnih kontekstih literarne komunikacije. Že literatura sama je namreč tuj element v lastni kulturi (Wintersteiner), zato preučevanje literature in medkulturne komunikacije omogoča lažje in boljše dešifriranje tujega v družbi, razumevanje medsebojnih odnosov, politike, gospodarstva itd.   Obravnava literatur v medkulturnem stiku širi nabor interpretacij literarnih del in kritiških ter teoretskih pristopov k njim, saj branje poteka v drugačnem kulturnem okolju oziroma skozi prizmo drugačne kulturne zavesti in jezika. Poleg tega podrobno poznavanje glavnih smernic (medkulturne) recepcije tujih literatur pomembno prispeva k poznavanju lastnih kulturnih posebnosti in jezika kot tudi smeri in dinamike njihovega razvoja in preobrazb, prinaša nova vedenja na področju medkulturnih stikov ter razumevanja drugega in drugačnega. Poleg tega omogoča vpogled v specifičnost slovenske literature ter na drugi strani prispeva k njeni vključenosti v evropski in svetovni prostor, na področju didaktike pa znanstvena spoznanja lahko apliciramo na šolski kurikulum (poučevanje književnosti, izbira besedil za šolska berila, razvijanje bralnih strategij).   Izsledki raziskav v sklopu programa Medkulturne literarnovedne študije so pomembni za krepitev medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami v globaliziranem svetu, ki ga pretresajo politične nestabilnosti ter krize. Prinašajo nova dognanja o prevodni literaturi v slovenščini in s tem pomembna spoznanja glede nastajanja, oblikovanja in spreminjanja slovenskega jezika v stiku z drugimi jeziki in kulturami v času in prostoru. S stališča medkulturnega oz. medjezikovnega posredovanja bomo nadaljevali z raziskovanjem dinamike besedilnih premikov in anomalij v stiku angleških/nemških/južnoslovanskih/skandinavskih in slovenskih leposlovnih besedil.   V sklopu obravnave prevodoslovnih tem, kjer v poštev pridejo tako jezikoslovni kot literarno-teoretski, literarno-komparativistični, historični in sociološki vidiki, se raziskave osredotočajo na doslej manj raziskana področja prevajanja, tako v slovenskem kot v svetovnem okviru: takšni področji, ki so jih raziskave doslej zapostavljale, sta dramatika in področje prevajanja strokovnih besedil, enako pa velja tudi za prevajanje v in med perifernimi jeziki, še posebej pa za primerjave med prevodi iz perifernih in centralnih jezikov. Raziskave tako bistveno prispevajo k večji senzibilnosti in toleranci v medkulturnem dialogu v konkretnem življenju ter k boljšemu razumevanju stikov med perifernimi književnostmi samimi in k razumevanju posredniške vloge centralnih kultur pri teh stikih na globalni ravni, saj imamo slovenski raziskovalci boljšo možnost za opazovanje teh stikov »od znotraj«, kot raziskovalci iz bolj centralnih (evropskih) kultur.   Raziskovalno delo članov skupine bo prav tako pomembno razširilo teoretična izhodišča za raziskave slovenske diasporične/izseljenske literature, s sloven
Pomen za razvoj Slovenije
Ob koncu prejšnjega stoletja nas je t. i. pripovedni obrat naučil, da humanistične in literarnovedne študije predstavljajo pomemben delež znanosti, čeprav včasih ne prinašajo hitrih rezultatov (ali takih, ki bi jih lahko takoj merili v denarju). Poznavanje jezika, književnosti in kulture svojega in drugih narodov pospešuje tudi družbeno-ekonomske stike ter tako skrbi za poglobljeni razvoj celotne družbe. Tega se raziskovalci, vključeni v raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije, dobro zavedamo. S svojimi raziskavami prispevamo k umeščanju slovenske kulture in književnosti v medkulturni prostor 21. stoletja, h kreativnemu medkulturnemu oplajanju in miroljubnemu sožitju.   V zadnjih desetletjih je postalo očitno, da se s fragmentacijo, partikularizacijo in medializacijo kulturnih okolij slabijo kognitivne zmožnosti vzpostavljanja koherentnih, samorefleksivnih in prilagodljivih struktur, ključnih za suvereno orientacijo v razmerah dinamičnih družbenih sprememb. Prav literarnovedni opisi kompleksne bivanjske izkušnje, utemeljeni na znanstvenoteoretični in historični analizi ter samorefleksiji pomembno prispevajo h krepitvi koherence, samorefleksivnosti, stabilnosti in kooperativnosti med vsemi družbenimi akterji. Zavedati se moramo, da je liberalistični kapitalizem v zatonu ter da so na obzorju novi družbe in redi. Humanistična misel je v podobnih zgodovinskih situacijah vedno prevzela vodilno vlogo. Z diskurzno-zgodovinskega vidika prav literatura pomembno sodeluje pri konstituiranju, tradiranju in spreminjanju kulture in družbe v najširšem smislu. Tudi na Slovenskem se je književnost izkazala za povezovalni in državotvorni element, zaradi česar je toliko pomembneje, da se posvečamo raziskovanjem v okviru medkulturnih in literarnovednih študij ter tako krepimo zavest o medkulturni komunikaciji.   Vlogo in pomen literarne komunikacije, književnosti in literarne vede razumemo kot posredovanje med različnimi političnimi nazori in vrednostnimi sistemi, moralnimi kodeksi in etičnimi koncepti. Če literarna besedila iz perspektive transkulturnosti beremo kot modele, hitro prepoznamo njihovo izjemno vrednost, predvsem pa ugotovimo, da književnost, izvirna in prevedena, spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in mehanizmov ter ljudi (od najmlajših do najstarejših) pripravlja na vsakdanje življenje v pluralistični družbi. Ta družba pa je danes družba migracij. Zavedamo se, da ljudje pri iskanju transkulturne identitete pogosto naletijo na številne sociološke, politične in kulturne ovire. V času migrantskih kriz nas zato zanima tudi vprašanje kakovostnega tolmačenja, predvsem tolmačenja za skupnost, kar je neposredno povezano s spoštovanjem človekovih pravic, predvsem ko gre za migrante, ki govorijo manj razširjene jezike in jim je naša kultura neznana. Člani naše raziskovalne skupine so oblikovali program strokovnega izpopolnjevanja za sodne tolmače ter tolmače v azilnih postopkih in tako konkretno, ne samo v teoriji, prispevajo k olajšanju medkulturne komunikacije.   Književnost je večplasten pojav, ki kvalitativno in kvantitativno sooblikuje individualno, kulturno in narodnostno identiteto. Ker se vloga leposlovne literature v tretjem tisočletju povsod po Evropi marginalizira, monopol tehnoloških medijev pa spreminja profil bralca v iskalca mrežnih informacij, je potrebno književnosti in literarni zgodovini vrniti primerno mesto v družbi. Pri tem se moramo zavedati dejstva – in ga izkoristiti v svojo prid –, da komunikacija dandanes poteka preko množičnih medijev, predvsem elektronskih, kar pod vprašaj sicer postavlja obstoj klasične knjige in njene publike, po drugi strani pa prav doba digitalne pismenosti odpira številne nove možnosti, saj literatura, znanstveni izsledki in ideje končnega potrošnika dosežejo mnogo prej, kot je bilo to v navadi v preteklosti.   Družbeni pomen raziskovalnega programa vidimo v vpetosti vsebin s področja medkulturnosti ter dognanj o literarnem in kulturnem transferju v študijske procese na u
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno