Projekti / Programi
Medkulturne literarnovedne študije
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
medkulturne literarnozgodovinske študije, imagologija, etična literarna veda, prevajanje, tolmačenje, literarna didaktika, didaktika prevajanja
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
07. maj 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
189 |
156 |
129 |
0,68 |
| Scopus |
235 |
314 |
247 |
1,05 |
Raziskovalci (28)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine, saj raziskovalci delujejo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, francistike, prevodoslovja, tolmačeslovja, slavistike, slovenistike, in primerjalne književnosti ter se ukvarjajo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem, frankofonem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami.
Raziskovalni program se deloma še naprej posveča preučevanju področij, ki so bila v središču pozornosti v preteklem obdobju (literarnoteoretski diskurz, analiza literarnega polja, narativi tujega/drugega, prevajanje in literarna didaktika), v prihodnje pa se bo raziskovanje usmerilo k novim znanstvenim vprašanjem kakor tudi reinterpretaciji v luči novih dognanj. Raziskave bodo umeščene v sodoben družbeno-ekonomski in znanstveni kontekst, v katerem se težišče raziskovanja na globalni ravni vedno bolj premika iz centra na periferijo k novim jezikom, državam in kulturam, tako v svetovnem merilu (iz Evrope v druge svetovne regije) kot tudi znotraj Evrope. Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij, in sicer:
1. Etični vidiki literature (novi vidiki v etični literarni vedi kakor tudi novi pogledi na okvir nalog in ciljev medkulturne literarne vede)
2. Medkulturne literarnozgodovinske študije (literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija itd.)
3. Imagologija (podoba Drugega v obravnavanih književnostih)
4. Prevajanje/tolmačenje kot medkulturno posredovanje, odnos med centralnimi in perifernimi jeziki ter prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (vloga centralnih in perifernih jezikov, posredni prevodi, vloga prevodov pri oblikovanju slovenskega jezika in slovenske strokovne terminologije, tolmačenje v časih migrantske in begunske problematike)
5. Literarna didaktika in didaktika prevajanja
Literatura in medkulturne literarnovedne študije v svetu vse intenzivnejših izmenjav med kulturami in posamezniki prispevajo pomembno znanje, ki lajša medsebojno sodelovanje, povečuje mednarodno mobilnost in zmanjšuje trenja zaradi migracij, obenem pa omogoča medkulturno ozaveščenost na vseh ravneh sodobne družbe. Zavedamo se, da se mora sodobna literarna veda učinkoviteje kot tradicionalni koncepti odzvati na problematiko erozije osebnih in kolektivnih identitet v obdobju okrepljenih med- in transkulturnih povezav, značilnih za začetek 21. stoletja, ki v marsikom zbujajo bojazni, kar se odraža tudi v političnih premikih. In prav v tem okviru je širjenje idej in diskurzov, povezanih z literaturo in kulturo (t.i. »literarna osmoza«), ter njihovo preučevanje osrednja naloga, ki si jo zastavlja raziskovalni program.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije je zasnovan kompleksno in s svojim interdisciplinarnim pristopom in zastavljenimi cilji zapolnjuje vrzel v raziskovalnem polju, kjer se zdi, da je v luči neoliberalističnih, naravoslovno usmerjenih in pragmatičnih teženj premalo prostora za humanistične, predvsem pa literarnovedne diskurze oz. ideje. Literarna veda se je znašla pred na videz nerešljivo dilemo: s prevzemanjem metod empiričnih znanosti tvega izgubo avtonomije in identitete, z vztrajanjem na hermenevtičnih izhodiščih pa marginalizacijo in odmik od paradigme znanstvenosti. Rešitev problema je potrebno iskati v holističnem odpravljanju vrednostne asimetrije: humanistika se mora zgledovati po empiričnih znanostih v tistih razsežnostih, kjer so te učinkovitejše (pragmatična sinteza teoretičnosti, empiričnosti in uporabnosti). Hkrati pa mora izkoristiti potenciale samorefleksivnega in večperspektivnega mišljenja. Prav s hermenevtičnim mišljenjem lahko holističen literararnovedni pristop nadgradi empirične študije o bioloških, kognitivnih, družbenih in kulturnih kontekstih literarne komunikacije. Že literatura sama je namreč tuj element v lastni kulturi (Wintersteiner), zato preučevanje literature in medkulturne komunikacije omogoča lažje in boljše dešifriranje tujega v družbi, razumevanje medsebojnih odnosov, politike, gospodarstva itd.
Obravnava literatur v medkulturnem stiku širi nabor interpretacij literarnih del in kritiških ter teoretskih pristopov k njim, saj branje poteka v drugačnem kulturnem okolju oziroma skozi prizmo drugačne kulturne zavesti in jezika. Poleg tega podrobno poznavanje glavnih smernic (medkulturne) recepcije tujih literatur pomembno prispeva k poznavanju lastnih kulturnih posebnosti in jezika kot tudi smeri in dinamike njihovega razvoja in preobrazb, prinaša nova vedenja na področju medkulturnih stikov ter razumevanja drugega in drugačnega. Poleg tega omogoča vpogled v specifičnost slovenske literature ter na drugi strani prispeva k njeni vključenosti v evropski in svetovni prostor, na področju didaktike pa znanstvena spoznanja lahko apliciramo na šolski kurikulum (poučevanje književnosti, izbira besedil za šolska berila, razvijanje bralnih strategij).
Izsledki raziskav v sklopu programa Medkulturne literarnovedne študije so pomembni za krepitev medsebojnega razumevanja med različnimi kulturami v globaliziranem svetu, ki ga pretresajo politične nestabilnosti ter krize. Prinašajo nova dognanja o prevodni literaturi v slovenščini in s tem pomembna spoznanja glede nastajanja, oblikovanja in spreminjanja slovenskega jezika v stiku z drugimi jeziki in kulturami v času in prostoru. S stališča medkulturnega oz. medjezikovnega posredovanja bomo nadaljevali z raziskovanjem dinamike besedilnih premikov in anomalij v stiku angleških/nemških/južnoslovanskih/skandinavskih in slovenskih leposlovnih besedil.
V sklopu obravnave prevodoslovnih tem, kjer v poštev pridejo tako jezikoslovni kot literarno-teoretski, literarno-komparativistični, historični in sociološki vidiki, se raziskave osredotočajo na doslej manj raziskana področja prevajanja, tako v slovenskem kot v svetovnem okviru: takšni področji, ki so jih raziskave doslej zapostavljale, sta dramatika in področje prevajanja strokovnih besedil, enako pa velja tudi za prevajanje v in med perifernimi jeziki, še posebej pa za primerjave med prevodi iz perifernih in centralnih jezikov. Raziskave tako bistveno prispevajo k večji senzibilnosti in toleranci v medkulturnem dialogu v konkretnem življenju ter k boljšemu razumevanju stikov med perifernimi književnostmi samimi in k razumevanju posredniške vloge centralnih kultur pri teh stikih na globalni ravni, saj imamo slovenski raziskovalci boljšo možnost za opazovanje teh stikov »od znotraj«, kot raziskovalci iz bolj centralnih (evropskih) kultur.
Raziskovalno delo članov skupine bo prav tako pomembno razširilo teoretična izhodišča za raziskave slovenske diasporične/izseljenske literature, s sloven
Pomen za razvoj Slovenije
Ob koncu prejšnjega stoletja nas je t. i. pripovedni obrat naučil, da humanistične in literarnovedne študije predstavljajo pomemben delež znanosti, čeprav včasih ne prinašajo hitrih rezultatov (ali takih, ki bi jih lahko takoj merili v denarju). Poznavanje jezika, književnosti in kulture svojega in drugih narodov pospešuje tudi družbeno-ekonomske stike ter tako skrbi za poglobljeni razvoj celotne družbe. Tega se raziskovalci, vključeni v raziskovalni program Medkulturne literarnovedne študije, dobro zavedamo. S svojimi raziskavami prispevamo k umeščanju slovenske kulture in književnosti v medkulturni prostor 21. stoletja, h kreativnemu medkulturnemu oplajanju in miroljubnemu sožitju.
V zadnjih desetletjih je postalo očitno, da se s fragmentacijo, partikularizacijo in medializacijo kulturnih okolij slabijo kognitivne zmožnosti vzpostavljanja koherentnih, samorefleksivnih in prilagodljivih struktur, ključnih za suvereno orientacijo v razmerah dinamičnih družbenih sprememb. Prav literarnovedni opisi kompleksne bivanjske izkušnje, utemeljeni na znanstvenoteoretični in historični analizi ter samorefleksiji pomembno prispevajo h krepitvi koherence, samorefleksivnosti, stabilnosti in kooperativnosti med vsemi družbenimi akterji. Zavedati se moramo, da je liberalistični kapitalizem v zatonu ter da so na obzorju novi družbe in redi. Humanistična misel je v podobnih zgodovinskih situacijah vedno prevzela vodilno vlogo. Z diskurzno-zgodovinskega vidika prav literatura pomembno sodeluje pri konstituiranju, tradiranju in spreminjanju kulture in družbe v najširšem smislu. Tudi na Slovenskem se je književnost izkazala za povezovalni in državotvorni element, zaradi česar je toliko pomembneje, da se posvečamo raziskovanjem v okviru medkulturnih in literarnovednih študij ter tako krepimo zavest o medkulturni komunikaciji.
Vlogo in pomen literarne komunikacije, književnosti in literarne vede razumemo kot posredovanje med različnimi političnimi nazori in vrednostnimi sistemi, moralnimi kodeksi in etičnimi koncepti. Če literarna besedila iz perspektive transkulturnosti beremo kot modele, hitro prepoznamo njihovo izjemno vrednost, predvsem pa ugotovimo, da književnost, izvirna in prevedena, spodbuja razvoj kritičnega mišljenja in mehanizmov ter ljudi (od najmlajših do najstarejših) pripravlja na vsakdanje življenje v pluralistični družbi. Ta družba pa je danes družba migracij. Zavedamo se, da ljudje pri iskanju transkulturne identitete pogosto naletijo na številne sociološke, politične in kulturne ovire. V času migrantskih kriz nas zato zanima tudi vprašanje kakovostnega tolmačenja, predvsem tolmačenja za skupnost, kar je neposredno povezano s spoštovanjem človekovih pravic, predvsem ko gre za migrante, ki govorijo manj razširjene jezike in jim je naša kultura neznana. Člani naše raziskovalne skupine so oblikovali program strokovnega izpopolnjevanja za sodne tolmače ter tolmače v azilnih postopkih in tako konkretno, ne samo v teoriji, prispevajo k olajšanju medkulturne komunikacije.
Književnost je večplasten pojav, ki kvalitativno in kvantitativno sooblikuje individualno, kulturno in narodnostno identiteto. Ker se vloga leposlovne literature v tretjem tisočletju povsod po Evropi marginalizira, monopol tehnoloških medijev pa spreminja profil bralca v iskalca mrežnih informacij, je potrebno književnosti in literarni zgodovini vrniti primerno mesto v družbi. Pri tem se moramo zavedati dejstva – in ga izkoristiti v svojo prid –, da komunikacija dandanes poteka preko množičnih medijev, predvsem elektronskih, kar pod vprašaj sicer postavlja obstoj klasične knjige in njene publike, po drugi strani pa prav doba digitalne pismenosti odpira številne nove možnosti, saj literatura, znanstveni izsledki in ideje končnega potrošnika dosežejo mnogo prej, kot je bilo to v navadi v preteklosti.
Družbeni pomen raziskovalnega programa vidimo v vpetosti vsebin s področja medkulturnosti ter dognanj o literarnem in kulturnem transferju v študijske procese na u
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
