Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Medkulturne literarnovedne študije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H520  Humanistične vede  Germanistika 
H530  Humanistične vede  Nemški jezik in književnost 
H540  Humanistične vede  Nizozemski jezik 
H570  Humanistične vede  Angleški jezik in književnost 
H590  Humanistične vede  Baltski in slovanski jeziki in književnosti 
S271  Družboslovje  Specialna didaktika 
S272  Družboslovje  Izobraževanje učiteljev 
S280  Družboslovje  Andragogika, stalno izobraževanje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Medkulturne študije, literarna veda, literarna teorija, literarna zgodovina, literarnovedne metode, primerjalne študije, medijske študije, literarna kritika, didaktika literature, zgodnje učenje, literarno prevodoslovje, recepcijske študije, študije branja in literarnega opismenjevanja, študije spolne razlike, feministična literarna teorija, postkolonialne študije, študije tujosti in drugačnosti, diskurzna analiza, radikalni konstruktivizem, empirična literarna teorija, vrednotenje, uspešnice, odmevi na Slovenskem, večjezičnost, multilingualne estetike, teorija žanrov, žanrska tipologija Angleška, ameriška, avstralska, avstrijska, nemška, švicarska, slovaška, slovenska, srbska, bošnjaška, hrvaška literatura Srednjeveška, razsvetljenska, moderna, sodobna literatura (drama, proza)
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (26)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13160  dr. Matjaž Birk  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  338 
2.  20832  dr. Lilijana Burcar  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  215 
3.  19545  dr. Michelle Gay Gadpaille  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  442 
4.  00566  dr. Meta Grosman  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  537 
5.  23792  dr. Blake Jason Frederick  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  361 
6.  13953  dr. Marija Javor Briški  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  312 
7.  21812  dr. Saša Jazbec  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  424 
8.  11070  dr. Vesna Kondrič-Horvat  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  587 
9.  13615  dr. Dejan Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  213 
10.  18156  dr. Mojca Krevel  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  243 
11.  28698  dr. Andrea Leskovec  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  116 
12.  31356  dr. Johann Georg Lughofer  Literarne vede  Raziskovalec  2010 - 2013  256 
13.  09241  dr. Igor Maver  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  612 
14.  09230  dr. Mira Miladinović Zalaznik  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  397 
15.  15227  dr. Uroš Mozetič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  233 
16.  00279  dr. Vladimir Osolnik  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2012  230 
17.  03405  dr. Jerneja Petrič  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2012  436 
18.  19341  dr. Mateja Pezdirc Bartol  Literarne vede  Raziskovalec  2013  408 
19.  19008  dr. Veronika Rot Gabrovec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  179 
20.  19522  dr. Tone Smolej  Literarne vede  Raziskovalec  2013  608 
21.  19267  dr. Đurđa Strsoglavec  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  397 
22.  02401  dr. Neva Šlibar  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  366 
23.  18857  dr. Špela Virant  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  290 
24.  16423  dr. Marija Zlatnar-Moe  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  225 
25.  19784  dr. Alojzija Zupan Sosič  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  584 
26.  24920  dr. Tanja Žigon  Humanistika  Vodja projekta  2009 - 2013  424 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.440 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.745 
Povzetek
Pojem medkulturnosti (ter vsebinsko sorodni izrazi) označuje vedno širše razumljeno raziskovalno polje, ki proučuje najrazličnejše kulturne pojave v stiku, v razlikovanju, nasprotovanju in v sorodnosti. Čeprav so študije medsebojnih vplivov in stikov na področju literatur in različnih besedil prav toliko stare kot teksti sami, opažamo v zadnjem desetletju osupljivo porast aktualnosti in družbene relevantnosti medkulturne paradigme. Z intenziviranjem medsebojnih kulturnih vplivov v sodobnem svetu, ki izhajajo iz procesov globalizacije po eni strani ter iz poudarjene želje po individualizaciji in partikularizaciji po drugi strani, se spreminja njihovo pojmovanje: sodobna znanost že več kot deset let te obširne in globoke vplive proučuje kot medkulturno posredovanje preko posameznih besedil, predvsem literarnih. Književnosti ne moremo več pojmovati ozko le kot vir za ustvarjanje estetskega – in družbi ne ravno nujnega – presežka ali kot hram ohranjanja nacionalne identitete, temveč jo moramo obravnavati kot mesto neizbežnega procesa stalnega družbenega, jezikovnega in simbolnega obnavljanja, kot neusahljiv arhiv kulturnih izkušenj iz vseh življenjskih področij in časov ter kot laboratorij družbenih in individualnih modelov (so)bivanja. Izpostavljanje kulturni tujosti in drugačnosti, kot smo ji v vedno večji in bolj zapleteni pojavnosti priča v sodobnem svetu, omogoča uvid v pogojenosti ter v strukturo pojavov tuje in predvsem tudi lastne kulture, s tem pa odpira možnosti njihovega spoznavanja, razumevanja, uzaveščanje ter nadzorovanja samih pojavov in njihove kakovosti. Medkulturno proučevanje književnosti predstavlja tudi najbolj kompleksen del medkulturnih komunikacij in prispeva k razumevanju najširšega pojava medkulturnih jezikovnih stikov. Intenziviranje medkulturnih in medjezikovnih stikov terja več znanja o dinamiki sporazumevanja v tujih jezikih, se pravi v medkulturnem stiku. To spoznanje raste iz vedno bogatejšega znanja o številnih nesporazumih, ki so samodejna posledica, da govorci/predstavniki različnih jezikov ne izhajajo iz enakih konceptualnih svetov. Ker procesi globalizacije, pri nas pa tudi evropeizacije večajo količino ter potrebo po taki komunikaciji in medkulturnih stikih, se je na mednarodni ravni razvila povsem nova oblika preučevanja takih stikov: medkulturne študije, npr. medkulturna germanistika itd. Na področju jezikoslovja prinaša nadaljnja teoretična izhodišča dinamičen razvoj prevodoslovja, medtem ko se v literarnih vedah vse bolj uveljavlja sistemski pristop h književnosti kot posebni obliki družbene prakse in družbenega podsistema. Raziskovalci in raziskovalke, ki jih združuje pričujoči raziskovalni program, želijo v naslednjih petih letih svoje znanstvenoraziskovalno delo posvetiti proučevanju literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami. Hkrati želijo osvetliti naslednja literarnovedna področja: 1. Literature v neposrednih medkulturnih stikih: literarnozgodovinski, recepcijski, teoretski vidiki 1.1. Nemško govorno področje: Sistematično zaokrožen prikaz ter prevrednotenje nemške literarne ustvarjalnosti v slovenskem prostoru od srednjega veka dalje: Analiza rimanih kronik v luči novejših historiografskih teorij s ciljem revizije zgodovinopisnih in drugih dognanj ter osvetlitev neraziskovanih vprašanj odnosa med fiktivnim diskurzom in zgodovino; raziskava zapuščine Anastasiusa Grüna v Gradcu s posebnim odnosom do Prešernovih in slovenskih ljudskih pesmi; študija komike v nemških in slovenskih literarnih besedilih na temeljih percepcije komičnega s spreminjajočim se kulturnim ozadjem; cilj so definicije komičnih oblik ter njihov pomen za ovrednotenje družbeno veljavnih norm v različnih kulturno-socioloških kontekstih. Raziskave nemškega časnikarstva od začetkov do srede 20. stoletja po posameznih publikacijah in avtorjih; pri tem bo izpostavljena medkulturnost in evropskost s
Pomen za razvoj znanosti
V zadnjih desetletjih se svet, njegove kulture in družbe med seboj vse tesneje povezujejo in vse bolj tesno sodelujejo na vseh področjih. Za to sodelovanje je pomembno, da se posamezni dejavniki med seboj razumejo, da razumejo kulturo, konvencije, norme in pravila tistega, s katerim sodelujejo, da poznajo kulturne specifike posameznih kulturnih in družbenih okolij, njihovo zgodovinsko in kulturno dediščino, predvsem pa da razumejo drug drugega in da so se med seboj sposobni sporazumevati. Čeprav se zaradi krepitve naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih disciplin v zadnjih desetletjih zdi, da so postale humanistične in hermenevtične tradicije marginalne, saj ne delujejo vedno na enak način kot naravoslovne, tehnične in družboslovne vede, je bi ta marginalizacija le navidezna – brez dobrega poznavanja kulture drugega, predvsem pa brez orodij za učinkovito jezikovno in medkulturno sporazumevanje, namreč ne more biti učinkovitega sodelovanja na nobenem področju. Raziskovalno delo članov skupine pomembno širi teoretična izhodišča za raziskovanje medkulturnega sodelovanja na primeru slovenske diasporične/izseljenske literature in s slovenske perspektive nadgrajuje postkolonialne kritiške pristope, ki jih pogled majhne, nekolonialne in (globalno gledano) obrobne kulture ter družbe pomembno dopolnjuje. S stališča medkulturnega oz. medjezikovnega posredovanja v sklopu raziskovalnih vsebin izpostavlja problem dinamike besedilnih premikov in anomalij v stiku angleških/nemških/južnoslovanskih in slovenskih leposlovnih besedil, ki do sedaj še ni bil dovolj sistematično raziskan in obdelan, hkrati pa spet bogati literarno-zgodovinsko sliko medkulturnih stikov med velikimi in malimi, in kar je še pomembneje, med malimi in malim (z ali brez posredovalne vloge velikih). Raziskave tako prinašajo nova spoznanja na področju (med)kulturnega transfera, raziskovanja emocij ali pa prostorske percepcije v književnosti in tako bistveno prispevajo k večji senzibilnosti in toleranci v medkulturnem dialogu ter k razumevanju stikov med perifernimi književnostmi, kulturami in družbami samimi in posredniške vloge centralnih kultur pri teh stikih na globalni ravni, saj imamo slovenski raziskovalci boljšo možnost za opazovanje teh stikov »od znotraj«, kot raziskovalci iz bolj centralnih (evropskih) kultur. Zaradi že omenjenega spreminjanja kriterijev znanstvenega delovanja, ki v želji po večji objektivnosti in rigoroznosti vse bolj sledijo naravoslovnemu in tehničnemu načinu delovanja, se je literarna veda znašla pred na videz nerešljivo dilemo: s prevzemanjem metod empiričnih znanosti ne tvega le izgube avtonomije in identitete, ampak tvega tudi, da se ji bodo izmaknila pomembna znanstvena dognanja, do katerih s temi metodami ni mogoče priti. Z vztrajanjem na hermenevtičnih izhodiščih ji grozita marginalizacija in odmik od paradigme znanstvenosti, s tem pa nevarnost, da njena dognanja ne bodo dosegla tistih, ki bi jim lahko bila v pomoč in da ne bodo uporabljena za napredek družbe in človeštva. Rešitev tega problema je v celostnem prizadevanju za odpravo asimetrije vrednosti: zgledovati se moramo po empiričnih znanostih na tistih področjih in ravneh, na katerih so te učinkovitejše (pragmatična sinteza teoretičnosti, empiričnosti in uporabnosti), hkrati pa ne smemo pozabiti na koristi, ki jih prinaša samorefleksivno in večperspektivno mišljenje. Prav s hermenevtičnim mišljenjem lahko celostni literararnovedni pristop nadgradi empirične študije o bioloških, kognitivnih, družbenih in kulturnih kontekstih literarne komunikacije. Že literatura sama je namreč tuj element v lastni kulturi (Wintersteiner), zato preučevanje literature in medkulturne komunikacije omogoča lažje in boljše dekodiranje tujega v družbi, celovitejše razumevanje medsebojnih odnosov, politike, gospodarstva itd. in tako ustvarja temelje za uspešno sodelovanje znotraj vsake posamezne kulture, subkulture, družbe in družbene skupine ter strpno in produktivno sodelovanje z drugimi.
Pomen za razvoj Slovenije
Medkulturni stiki se pogosto začenjajo prav s stiki med književnostmi dveh različnih kultur, s poročili o dogajanju na določeni literarni sceni, s poročili o posameznih literarnih delih, njihovih priredbah, prevodih, povzetkih in raziskavah, ki nam dajejo uvid v dotlej neznano kulturo in ponujajo temelje, na katerih slovenski bralci gradijo razumevanje te kulture, zanimanje zanjo in pripravljenost za sodelovanje s posamezniki, podjetji in ustanovami znotraj nje. Prav literarnovedni opisi kompleksne bivanjske izkušnje, utemeljeni na znanstvenoteoretični in historični analizi ter samorefleksiji pomembno prispevajo h krepitvi koherence, samorefleksivnosti, stabilnosti in kooperativnosti med vsemi družbenimi akterji. Humanistična misel je v številnih zgodovinskih situacijah vedno prevzela vodilno vlogo. Z diskurzno-zgodovinskega vidika prav literatura pomembno sodeluje pri konstituiranju, tradiranju in spreminjanju kulture in družbe v najširšem smislu. Tudi na Slovenskem se je književnost skozi vso njeno zgodovino izkazala za povezovalni in državotvorni element. Zato je še toliko bolj pomembno, da v okviru medkulturnih in literarnovednih študij raziskujemo literature tako svoje, slovenske kulture znotraj meja Slovenije, kot v stiku z drugimi (npr. literatura diaspore v stiku z večinskimi kulturami, sprejemanje slovenske literature pri drugih in sprejemanje drugih literatur v Sloveniji) ter tako krepimo zavest o pomenu medkulturnih stikov in medkulturne komunikacije na vseh ravneh in v vseh mogočih razmerjih (manjšinska-večinska, mala-velika, mala-mala, centralna-periferna, subkultura in prevladujoča kultura). Književnost je večplasten pojav, ki kvalitativno in kvantitativno sooblikuje individualno, kulturno in narodnostno identiteto vsakega posameznika in različnih skupnosti. Ker se vloga leposlovne literature v tretjem tisočletju povsod po Evropi marginalizira, monopol tehnoloških medijev pa spreminja profil bralca v iskalca mrežnih informacij, je potrebno književnosti in literarni zgodovini vrniti primerno mesto v družbi. Pri tem se moramo zavedati dejstva – in ga izkoristiti v svoj prid – da komunikacija dandanes poteka preko množičnih medijev, predvsem elektronskih, kar pod vprašaj sicer postavlja obstoj klasične knjige in njene publike, po drugi strani pa prav doba digitalne pismenosti odpira številne nove možnosti, saj literatura, znanstveni izsledki in ideje končnega potrošnika dosežejo mnogo prej, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Poleg tega vse tesnejša povezanost odpira slovenski kulturni prostor novim, manj znanim kulturam in literaturam, tako povečuje poznavanje teh novih področij med slovenskimi uporabniki in ustvarja plodna tla za sodelovanje tudi na drugih ravneh in področjih. Družbeni pomen raziskovalnega programa vidimo v vpetosti vsebin o medkulturnosti, o literarnem in kulturnem transferju v študijske procese na univerzah doma in v tujini ter v profiliranju slovenske med- in transkulturne identitete, saj o svojih izsledkih predavamo tako doma in kot tudi mednarodnih krogih. Slovenski raziskovalci se dejavno vključujemo v mednarodno diskusijo o relevantnih temah in s tem prispevamo k (najkvalitetnejši in najcenejši) promociji Slovenije v evropskem raziskovalnem prostoru. S svojim delom posredujemo svoje vedenje o drugih kulturah v slovenskem prostoru in tako krepimo medkulturne kompetence tudi pri slovenskih recipientih, kar ima pozitivne učinke v stiku s tujimi partnerji na kulturnem, tehničnem in gospodarskem področju ter diplomaciji, vse to pa prispeva k utrjevanju meddržavnega sodelovanja pa tudi k spoznavanju drugačnosti in krepitvi tolerance in sprejemanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno