Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Medkulturne literarnovedne študije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13160  dr. Matjaž Birk  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  338 
2.  20832  dr. Lilijana Burcar  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  215 
3.  27875  dr. Florence Gacoin - Marks  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2018  155 
4.  19545  dr. Michelle Gay Gadpaille  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  442 
5.  23792  dr. Blake Jason Frederick  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  361 
6.  13953  dr. Marija Javor Briški  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  312 
7.  21812  dr. Saša Jazbec  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  424 
8.  38460  Urša Klinc  Humanistika  Tehnični sodelavec  2016 - 2017 
9.  11070  dr. Vesna Kondrič-Horvat  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  587 
10.  13615  dr. Dejan Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  213 
11.  18156  dr. Mojca Krevel  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  243 
12.  28698  dr. Andrea Leskovec  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  116 
13.  31356  dr. Johann Georg Lughofer  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  256 
14.  23367  dr. Amalija Maček  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2018  245 
15.  09241  dr. Igor Maver  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  612 
16.  28530  dr. Adriana Mezeg  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2018  98 
17.  15227  dr. Uroš Mozetič  Humanistika  Raziskovalec  2014  233 
18.  19341  dr. Mateja Pezdirc Bartol  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  408 
19.  19021  dr. Irena Samide  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  336 
20.  19522  dr. Tone Smolej  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  608 
21.  51938  Janž Snoj  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2018  23 
22.  19267  dr. Đurđa Strsoglavec  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  397 
23.  30947  dr. Anja Urekar Osvald  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2014  25 
24.  18857  dr. Špela Virant  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  290 
25.  16423  dr. Marija Zlatnar-Moe  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014 - 2018  225 
26.  19784  dr. Alojzija Zupan Sosič  Literarne vede  Raziskovalec  2014 - 2018  584 
27.  24920  dr. Tanja Žigon  Humanistika  Vodja projekta  2014 - 2018  424 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.440 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.745 
Povzetek
V prihodnjih letih bomo obeležili nekaj pomembnih obletnic velikih ustvarjalcev (Goethe, Schiller, Shakespeare), pa tudi drugih pomembnih osebnosti (nobelovka Bertha von Suttner), ki so s svojimi idejami zaznamovali evropsko in svetovno misel. Tako kot so bili omenjeni gibalo idej svojega časa, tudi v svetu vse intenzivnejših izmenjav med kulturami in posamezniki literatura in medkulturne literarnovedne študije prispevajo pomembno znanje, ki lajša medsebojno sodelovanje, povečuje mednarodno mobilnost in migracije, obenem pa prispeva k medkulturni ozaveščenosti na vseh ravneh sodobne družbe. Zavedamo se, da se mora literarna veda učinkoviteje kot tradicionalni koncepti odzvati na problematiko erozije osebnih in kolektivnih identitet v obdobju okrepljene med- in transkulturne povezanosti, značilne za začetek 21. stoletja. In prav v tem okviru je širjenje idej in diskurzov, povezanih z literaturo in kulturo (t.i. »literarna osmoza«), ter njihovo preučevanje osrednja naloga, ki si jo zastavlja raziskovalni program. Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine. Raziskovalci delujejo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, prevodoslovja, slavistike, slovenistike in primerjalne književnosti ter se ukvarjajo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami. Raziskovalni program se deloma še naprej posveča preučevanju področij, ki so bila v središču pozornosti v preteklem obdobju (posredovanju literatur in kultur, literature v neposrednih medkulturnih stikih ter literarnoteoretskim raziskavam), večinoma pa se bo raziskovanje usmerilo k novim znanstvenim vprašanjem kakor tudi reinterpretaciji v luči novih dognanj. Raziskave bodo umeščene v sodoben družbeno-ekonomski in znanstveni kontekst, v katerem se težišče raziskovanja na globalni ravni vedno bolj premika iz centra na periferijo k novim jezikom, državam in kulturam, tako v svetovnem merilu (iz Evrope v druge svetovne regije) kot tudi znotraj Evrope. Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij: 1) literarnoteoretski diskurz (medkulturna hermenevtika, fenomenološke teorije, imagologija); 2) analiza literarnega polja (analiza kontekstov in literarnih konvencij, literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija); 3) narativi tujega/drugega in lastnega ter estetika/poetika tujega; 4) prevajanje kot medkulturno posredovanje in prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (posredni prevodi, vloga centralnih jezikov, kulturne specifike); 5) didaktika in razvijanje medkulturnih in bralnih kompetenc (raziskovanje književnosti kot polivalentnega fenomena, ki se dotika perečih družbenih vprašanj, uzaveščanje problematike, empirične analize recepcije tuje književnosti).
Pomen za razvoj znanosti
Vzpon naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih disciplin je v zadnjih desetletjih privedel do zaostritve kriterijev znanstvenega delovanja, s tem pa tudi do marginalizacije humanističnih in hermenevtičnih tradicij, ki tem kriterijem ustrezajo le deloma. Literarna veda se je znašla pred na videz nerešljivo dilemo: s prevzemanjem metod empiričnih znanosti tvega izgubo avtonomije in identitete, z vztrajanjem na hermenevtičnih izhodiščih pa marginalizacijo in odmik od paradigme znanstvenosti. Rešitev problema je potrebno iskati v holističnem odpravljanju vrednostne asimetrije: humanistika se mora zgledovati po empiričnih znanostih v tistih razsežnostih, kjer so te učinkovitejše (pragmatična sinteza teoretičnosti, empiričnosti in uporabnosti). Hkrati pa mora izkoristiti potenciale samorefleksivnega in večperspektivnega mišljenja. Prav s hermenevtičnim mišljenjem lahko holističen literararnovedni pristop nadgradi empirične študije o bioloških, kognitivnih, družbenih in kulturnih kontekstih literarne komunikacije. Že literatura sama je namreč tuj element v lastni kulturi (Wintersteiner), zato preučevanje literature in medkulturne komunikacije omogoča lažje in boljše dešifriranje tujega v družbi, razumevanje medsebojnih odnosov, politike, gospodarstva itd. Raziskovalno delo članov skupine bo pomembno razširilo teoretična izhodišča za raziskavo slovenske diasporične/izseljenske literature in s slovenske perspektive nadgradila postkolonialne kritiške pristope. S stališča medkulturnega oz. medjezikovnega posredovanja v sklopu raziskovalnih vsebin izpostavlja problem dinamike besedilnih premikov in anomalij v stiku angleških/nemških/južnoslovanskih/skandinavskih in slovenskih leposlovnih besedil, ki do sedaj še ni bil dovolj sistematično raziskan in obdelan. Raziskave pa bodo prispevale nova spoznanja na področju raziskav emocij, prostorske percepcije ter kulturnega transfera in tako bistveno pripomogle k večji senzibilnosti in toleranci v medkulturnem dialogu v konkretnem življenju ter prispevala k boljšemu razumevanju stikov med perifernimi književnostmi samimi in posredniške vloge centralnih kultur pri teh stikih na globalni ravni, saj imamo slovenski raziskovalci boljšo možnost za opazovanje teh stikov »od znotraj«, kot raziskovalci iz bolj centralnih (evropskih) kultur.
Pomen za razvoj Slovenije
V zadnjih desetletjih je postalo očitno, da se s fragmentacijo, partikularizacijo in medializacijo kulturnih okolij slabijo kognitivne zmožnosti vzpostavljanja koherentnih, samorefleksivnih in prilagodljivih struktur, ključnih za suvereno orientacijo v razmerah dinamičnih družbenih sprememb. Prav literarnovedni opisi kompleksne bivanjske izkušnje, utemeljeni na znanstvenoteoretični in historični analizi ter samorefleksiji, pomembno prispevajo h krepitvi koherence, samorefleksivnosti, stabilnosti in kooperativnosti med vsemi družbenimi akterji. Zavedati se moramo, da je liberalistični kapitalizem v zatonu ter da so na obzorju novi redi in družbe. Humanistična misel je v podobnih zgodovinskih situacijah vedno prevzela vodilno vlogo. Z diskurzno-zgodovinskega vidika prav literatura pomembno sodeluje pri konstituiranju, tradiranju in spreminjanju kulture in družbe v najširšem smislu. Tudi na Slovenskem se je književnost izkazala za povezovalni in državotvorni element, zaradi česar je toliko pomembneje, da se posvečamo raziskovanjem v okviru medkulturnih in literarnovednih študij ter tako krepimo zavest o medkulturni komunikaciji. Književnost je večplasten pojav, ki kvalitativno in kvantitativno sooblikuje individualno, kulturno in narodnostno identiteto. Ker se vloga leposlovne literature v tretjem tisočletju povsod po Evropi marginalizira, monopol tehnoloških medijev pa spreminja profil bralca v iskalca mrežnih informacij, je potrebno književnosti in literarni zgodovini vrniti primerno mesto v družbi. Pri tem se moramo zavedati dejstva – in ga izkoristiti v svojo prid – da komunikacija dandanes poteka preko množičnih medijev, predvsem elektronskih, kar pod vprašaj sicer postavlja obstoj klasične knjige in njene publike, po drugi strani pa prav doba digitalne pismenosti odpira številne nove možnosti, saj literatura, znanstveni izsledki in ideje končnega potrošnika dosežejo mnogo prej, kot je bilo to v navadi v preteklosti. Družbeni pomen raziskovalnega programa vidimo v vpetosti vsebin o medkulturnosti, o literarnem in kulturnem transferju v študijske procese na univerzah doma in v tujini, v mednarodni promociji izvirne slovenske učbeniške literature in v profiliranju njene med- in transkulturne identitete, saj bomo o svojih izsledkih predavali doma in v mednarodnih krogih. Slovenski raziskovalci se dejavno vključujejo v mednarodno diskusijo o relevantnih temah in s tem pripomorejo k (najkvalitetnejši in najcenejši) promociji Slovenije v evropskem raziskovalnem prostoru. S svojim delom posredujejo svoje vedenje o drugih kulturah v slovenskem prostoru in tako krepijo medkulturne kompetence pri slovenskih recipientih, kar ima pozitivne učinke v stiku s tujimi partnerji na kulturnem, tehničnem in gospodarskem področju ter diplomaciji, kar vse prispeva k utrjevanju meddržavnega sodelovanja pa tudi k spoznavanju drugačnosti in krepitvi tolerance in sprejemanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno