Projekti / Programi
Medkulturne literarnovedne študije
01. januar 2014
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (27)
Organizacije (2)
Povzetek
V prihodnjih letih bomo obeležili nekaj pomembnih obletnic velikih ustvarjalcev (Goethe, Schiller, Shakespeare), pa tudi drugih pomembnih osebnosti (nobelovka Bertha von Suttner), ki so s svojimi idejami zaznamovali evropsko in svetovno misel. Tako kot so bili omenjeni gibalo idej svojega časa, tudi v svetu vse intenzivnejših izmenjav med kulturami in posamezniki literatura in medkulturne literarnovedne študije prispevajo pomembno znanje, ki lajša medsebojno sodelovanje, povečuje mednarodno mobilnost in migracije, obenem pa prispeva k medkulturni ozaveščenosti na vseh ravneh sodobne družbe. Zavedamo se, da se mora literarna veda učinkoviteje kot tradicionalni koncepti odzvati na problematiko erozije osebnih in kolektivnih identitet v obdobju okrepljene med- in transkulturne povezanosti, značilne za začetek 21. stoletja. In prav v tem okviru je širjenje idej in diskurzov, povezanih z literaturo in kulturo (t.i. »literarna osmoza«), ter njihovo preučevanje osrednja naloga, ki si jo zastavlja raziskovalni program.
Raziskovalno polje, ki ga pokriva pojem medkulturnosti, je izjemno široko, o čemer priča tudi heterogena sestava programske skupine. Raziskovalci delujejo na področjih anglistike, amerikanistike, germanistike, prevodoslovja, slavistike, slovenistike in primerjalne književnosti ter se ukvarjajo s preučevanjem literarne medkulturnosti v stiku s kulturami na angleško/ameriškem in nemškem govornem področju ter v stiku z južno- in zahodnoslovanskimi literaturami.
Raziskovalni program se deloma še naprej posveča preučevanju področij, ki so bila v središču pozornosti v preteklem obdobju (posredovanju literatur in kultur, literature v neposrednih medkulturnih stikih ter literarnoteoretskim raziskavam), večinoma pa se bo raziskovanje usmerilo k novim znanstvenim vprašanjem kakor tudi reinterpretaciji v luči novih dognanj. Raziskave bodo umeščene v sodoben družbeno-ekonomski in znanstveni kontekst, v katerem se težišče raziskovanja na globalni ravni vedno bolj premika iz centra na periferijo k novim jezikom, državam in kulturam, tako v svetovnem merilu (iz Evrope v druge svetovne regije) kot tudi znotraj Evrope. Raziskave se usmerjajo na pet temeljnih področij:
1) literarnoteoretski diskurz (medkulturna hermenevtika, fenomenološke teorije, imagologija);
2) analiza literarnega polja (analiza kontekstov in literarnih konvencij, literarno-historični vidiki, recepcija, literature v neposrednih interkulturnih ter transkulturnih stikih, kanonizacija);
3) narativi tujega/drugega in lastnega ter estetika/poetika tujega;
4) prevajanje kot medkulturno posredovanje in prevajanje perifernih književnosti v slovenščino (posredni prevodi, vloga centralnih jezikov, kulturne specifike);
5) didaktika in razvijanje medkulturnih in bralnih kompetenc (raziskovanje književnosti kot polivalentnega fenomena, ki se dotika perečih družbenih vprašanj, uzaveščanje problematike, empirične analize recepcije tuje književnosti).
Pomen za razvoj znanosti
Vzpon naravoslovnih, tehničnih in družboslovnih disciplin je v zadnjih desetletjih privedel do zaostritve kriterijev znanstvenega delovanja, s tem pa tudi do marginalizacije humanističnih in hermenevtičnih tradicij, ki tem kriterijem ustrezajo le deloma. Literarna veda se je znašla pred na videz nerešljivo dilemo: s prevzemanjem metod empiričnih znanosti tvega izgubo avtonomije in identitete, z vztrajanjem na hermenevtičnih izhodiščih pa marginalizacijo in odmik od paradigme znanstvenosti. Rešitev problema je potrebno iskati v holističnem odpravljanju vrednostne asimetrije: humanistika se mora zgledovati po empiričnih znanostih v tistih razsežnostih, kjer so te učinkovitejše (pragmatična sinteza teoretičnosti, empiričnosti in uporabnosti). Hkrati pa mora izkoristiti potenciale samorefleksivnega in večperspektivnega mišljenja. Prav s hermenevtičnim mišljenjem lahko holističen literararnovedni pristop nadgradi empirične študije o bioloških, kognitivnih, družbenih in kulturnih kontekstih literarne komunikacije. Že literatura sama je namreč tuj element v lastni kulturi (Wintersteiner), zato preučevanje literature in medkulturne komunikacije omogoča lažje in boljše dešifriranje tujega v družbi, razumevanje medsebojnih odnosov, politike, gospodarstva itd.
Raziskovalno delo članov skupine bo pomembno razširilo teoretična izhodišča za raziskavo slovenske diasporične/izseljenske literature in s slovenske perspektive nadgradila postkolonialne kritiške pristope. S stališča medkulturnega oz. medjezikovnega posredovanja v sklopu raziskovalnih vsebin izpostavlja problem dinamike besedilnih premikov in anomalij v stiku angleških/nemških/južnoslovanskih/skandinavskih in slovenskih leposlovnih besedil, ki do sedaj še ni bil dovolj sistematično raziskan in obdelan. Raziskave pa bodo prispevale nova spoznanja na področju raziskav emocij, prostorske percepcije ter kulturnega transfera in tako bistveno pripomogle k večji senzibilnosti in toleranci v medkulturnem dialogu v konkretnem življenju ter prispevala k boljšemu razumevanju stikov med perifernimi književnostmi samimi in posredniške vloge centralnih kultur pri teh stikih na globalni ravni, saj imamo slovenski raziskovalci boljšo možnost za opazovanje teh stikov »od znotraj«, kot raziskovalci iz bolj centralnih (evropskih) kultur.
Pomen za razvoj Slovenije
V zadnjih desetletjih je postalo očitno, da se s fragmentacijo, partikularizacijo in medializacijo kulturnih okolij slabijo kognitivne zmožnosti vzpostavljanja koherentnih, samorefleksivnih in prilagodljivih struktur, ključnih za suvereno orientacijo v razmerah dinamičnih družbenih sprememb. Prav literarnovedni opisi kompleksne bivanjske izkušnje, utemeljeni na znanstvenoteoretični in historični analizi ter samorefleksiji, pomembno prispevajo h krepitvi koherence, samorefleksivnosti, stabilnosti in kooperativnosti med vsemi družbenimi akterji. Zavedati se moramo, da je liberalistični kapitalizem v zatonu ter da so na obzorju novi redi in družbe. Humanistična misel je v podobnih zgodovinskih situacijah vedno prevzela vodilno vlogo. Z diskurzno-zgodovinskega vidika prav literatura pomembno sodeluje pri konstituiranju, tradiranju in spreminjanju kulture in družbe v najširšem smislu. Tudi na Slovenskem se je književnost izkazala za povezovalni in državotvorni element, zaradi česar je toliko pomembneje, da se posvečamo raziskovanjem v okviru medkulturnih in literarnovednih študij ter tako krepimo zavest o medkulturni komunikaciji.
Književnost je večplasten pojav, ki kvalitativno in kvantitativno sooblikuje individualno, kulturno in narodnostno identiteto. Ker se vloga leposlovne literature v tretjem tisočletju povsod po Evropi marginalizira, monopol tehnoloških medijev pa spreminja profil bralca v iskalca mrežnih informacij, je potrebno književnosti in literarni zgodovini vrniti primerno mesto v družbi. Pri tem se moramo zavedati dejstva – in ga izkoristiti v svojo prid – da komunikacija dandanes poteka preko množičnih medijev, predvsem elektronskih, kar pod vprašaj sicer postavlja obstoj klasične knjige in njene publike, po drugi strani pa prav doba digitalne pismenosti odpira številne nove možnosti, saj literatura, znanstveni izsledki in ideje končnega potrošnika dosežejo mnogo prej, kot je bilo to v navadi v preteklosti.
Družbeni pomen raziskovalnega programa vidimo v vpetosti vsebin o medkulturnosti, o literarnem in kulturnem transferju v študijske procese na univerzah doma in v tujini, v mednarodni promociji izvirne slovenske učbeniške literature in v profiliranju njene med- in transkulturne identitete, saj bomo o svojih izsledkih predavali doma in v mednarodnih krogih. Slovenski raziskovalci se dejavno vključujejo v mednarodno diskusijo o relevantnih temah in s tem pripomorejo k (najkvalitetnejši in najcenejši) promociji Slovenije v evropskem raziskovalnem prostoru. S svojim delom posredujejo svoje vedenje o drugih kulturah v slovenskem prostoru in tako krepijo medkulturne kompetence pri slovenskih recipientih, kar ima pozitivne učinke v stiku s tujimi partnerji na kulturnem, tehničnem in gospodarskem področju ter diplomaciji, kar vse prispeva k utrjevanju meddržavnega sodelovanja pa tudi k spoznavanju drugačnosti in krepitvi tolerance in sprejemanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
