Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Regionalna geologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P500  Naravoslovno-matematične vede  Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija 

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
geološko kartiranje, stratigrafija, paleontologija, tektonika, aktivna tektonika, Geološka karta Slovenije, regionalne raziskave, kras, geohazard, plazovi, potresi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  248 
2.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  431 
3.  19124  dr. Bogomir Celarc  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  325 
4.  32051  dr. Sonja Cerar  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  235 
5.  05473  Matevž Demšar  Geologija  Tehnični sodelavec  2010 - 2013  100 
6.  01374  dr. Stevo Dozet  Geologija  Raziskovalec  2009  239 
7.  30744  dr. Luka Gale  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  259 
8.  11443  dr. Andrej Gosar  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  455 
9.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  208 
10.  28456  dr. Mateja Jemec Auflič  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  264 
11.  28457  dr. Jernej Jež  Geologija  Raziskovalec  2012 - 2013  391 
12.  07629  dr. Bogdan Jurkovšek  Geologija  Vodja  2009 - 2013  556 
13.  09632  dr. Tea Kolar-Jurkovšek  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  517 
14.  18166  dr. Marko Komac  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  521 
15.  21384  dr. Matevž Novak  Geologija  Raziskovalec  2009 - 2013  415 
16.  35426  dr. Tina Peternel  Geologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  161 
17.  34378  Marina Vesel-Lukić  Geologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013 
18.  33141  dr. Marjana Zajc  Geologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  91 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.313 
2.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.865 
Povzetek
Program združuje raziskave s področja geološkega kartiranja, stratigrafije, paleontologije, tektonike, geofizike in geotermije, znotraj teh osnovnih sklopov pa je vključeno več specialističnih raziskovalnih pristopov. Geološke karte kot glavni produkt programa Regionalna geologija so osnova za prostorsko in družbeno planiranje, za raziskave vodnih virov, geotermalne energije, mineralnih surovin izdelavo tematskih geoloških kart, za reševanje okoljske problematike in oceno geološko pogojene ogroženosti. Posegajo tudi na področje ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Velik del raziskav sega na širši evropski in globalni prostor (na primer: razumevanje tektonike in geodinamike na stiku Evropske, Jadranske in Tisa plošče, razumevanje globalnih evstatičnih in oceanskih anoksičnih dogodkov kredne periode, evolucijski prispevki v paleontologiji itd.). Raziskovalne tematike programa Regionalna geologija so bistvene za razvoj temeljnih vej geologije in za utrjevanje slovenske geološke stroke v mednarodnem prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Glavni cilj raziskav v Ljubljanski kotlini je bilo razumevanje recentne geodinamike tega področja. Skupni rezultat je utemeljen na interdisciplinarnem pristopu. Tudi raznoliki parcialni rezultati imajo pomembno znanstveno vrednost. Jugozahodno od Ljubljanskega Barja so bile potrjene štiri glavne tektonske faze. »Dinarski« prelomi so nastali verjetno kot normalni prelomi v miocenski ekstenzijski fazi in so bili v kvartarnem do recentnem napetostnem polju reaktivirani kot desnozmični premiki. Nadaljevanje »dinarskih« prelomov pod Ljubljanskim Barjem je bilo sledeno z visokoresolucijskim refleksijskim seizmičnim profilom. To je prva tovrstna raziskava tega območja. Usmerjena je v oceno aktivnosti prelomov pod Barjem in posledično reevaluacijo seizmične nevarnosti. V slovenski prostor smo prvič vpeljali v svetu sicer že uveljavljene metode tektonske geomorfologije. Rezultati postavljajo problematiko aktivne dinamike v Ljubljanski kotlini v nov, bolj oprijemljiv in kvantificiran kontekst. Rezultati interdisplinarnega pristopa k raziskovanju pobočnih masnih premikov z analizo podatkov različnih metod opazovanja in spremljanja procesov prinašajo pomembno znanstveno, poleg tega pa tudi veliko uporabno vrednost. Rezultati podrobnih stratigrafskih in sedimentoloških raziskav kažejo, da je Jadarski blok v zgodnjem karbonu ležal ob južnem robu Lavrusije in da je morala biti Paleotetida zelo ozka, da je omogočala favnistične izmenjave med južnim varističnim in severnim gondwanskim šelfom. S tem smo pomembno prispevali k rekonstrukciji mlajšepaleozojske paleogeografije. V okviru biostratigrafskih raziskav v zahodni Sloveniji raziskujemo bioto v plasteh permsko-triasnega intervala. Profil Lukač pri Žireh je zaenkrat edini kraj v Dinaridih, kjer je definirana sistemska meja na osnovi mednarodno veljavnih kriterijev. Uvedli smo konodontno conacijo kot osnovno kronostratigrafsko delitev, ki smo jo dopolnili še s foraminiferno bioconacijo. S pomočjo konodontov, ki so tudi korelativni biomarkerji, smo lahko primerjali plasti permsko-triasnega intervala znotraj Dinaridov. V profilu iz Jadarskega bloka v Notranjih Dinaridih Srbije smo izvedli raziskavo foraminiferne in ostrakodne favne, iz katere so opisane nove vrste. Geološke raziskave Tržaško-komenske planote, opisane v tolmaču h geološki karti in v monografiji Geologija Krasa, so poleg nekaterih novosti v poznavanju litostratigrafskih razvojev prispevale k razumevanju evolucije obsežne intraoceanske Jadransko-dinarske karbonatne platforme v kredi in terciarju. Obenem predstavljajo eno od osnov za interpretacijo tektonskih dogajanj na severnem deformiranem robu Jadranske mikroplošče. Prvič so bile neposredno korelirane norijsko-retijske plitvomorske foraminifere s konodonti. Korelacija omogoča prvo natančno postavitev meje norij-retij v peri-grebenskih sedimentacijskih sistemih tudi ob odsotnosti globljemorskih fosilov. Naša raziskava je toliko pomembnejša, ker GSSP (tipski profil in dogodek, op. prev.) retija še ni izbran. Dokazali smo množično izginotje foraminifer na meji trias-jura. Sprememba v združbi je lahko odraz izgube habitata ob padcu morske gladine, izumrtja kažejo tudi na drug vzrok, kot je transgresija s kisikom osiromašene vode, ki je sledila omenjeni regresiji oz. na biokalcifikacijsko krizo. Z raziskovalnim delom na področju geofizike smo prispevali k razvoju metode mikrotremorjev za oceno nevarnosti resonance med mehkimi sedimenti in stavbami v primeru potresa. Rezultati so zato pomemben doprinos k metodologiji ocenjevanja potresne nevarnosti in ogroženosti objektov v urbanih območjih. Analizirali smo sprožilne količine padavin za pojavljanje zemeljskih plazov in to znanje aplicirali v izdelavo spletne aplikacije za vsakodnevni sistem zgodnjega opozarjanja na povečano nevarnost proženja zemeljskih plazov (projekt Masprem).
Pomen za razvoj Slovenije
Nova znanja o geološki zgradbi Slovenije, pridobljena v okviru delovanja PS, so redno v uporabi pri načrtovanju najzahtevnejših infrastruktunih objektov v Sloveniji. Zrelost metodologij in rezultatov programa se je izkazala v več aplikativnih projektih, naštetih v tem poročilu, kjer so znanstvenoraziskovalni rezultati tega in prejšnjih programskih obdobij neposredno preneseni v prakso (NEK II, odlagališče jedrskih odpadkov, železniška infrastruktura, varovanje narave, občinske karte geološko pogojenih nevarnosti, vzpostavitev živega sistema napovedovanja verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov glede na napovedane padavine...) Tudi na področju geofizike so bile raziskave z metodo mikrotremorjev že uspešno implementirane v prakso v Sloveniji pri raziskavah na območjih s povečano potresno nevarnostjo. Pri oceni nevarnosti resonance med tlemi in stavbami smo vpeljali uspešno sodelovanje z gradbeniki, strokovnjaki za potresno inženirstvo, pri pregledu morebitnih ogroženih objektov in njihovi nadaljnji analizi. V splošnem je dobro poznavanje tridimenzionalne geološke zgradbe Slovenije, ki je glavni cilj delovanja PS, neposredno uporabno v praksi. Neposredno uporabnost redno dokazujemo z delovanjem na trgu in pri podpori javni upravi. Z uvajanjem novih tehnologij, interdisciplinarnostjo in močno usmeritvijo v recentno geodinamiko, smo uporabnost v zadnjem času dodatno razširili.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno