Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P500 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geofizika, fizična oceanografija, meteorologija |
geološko kartiranje, stratigrafija, paleontologija, tektonika, aktivna tektonika, Geološka karta Slovenije, regionalne raziskave, kras, geohazard, plazovi, potresi
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Program združuje raziskave s področja geološkega kartiranja, stratigrafije, paleontologije, tektonike, geofizike in geotermije, znotraj teh osnovnih sklopov pa je vključeno več specialističnih raziskovalnih pristopov. Geološke karte kot glavni produkt programa Regionalna geologija so osnova za prostorsko in družbeno planiranje, za raziskave vodnih virov, geotermalne energije, mineralnih surovin izdelavo tematskih geoloških kart, za reševanje okoljske problematike in oceno geološko pogojene ogroženosti. Posegajo tudi na področje ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Velik del raziskav sega na širši evropski in globalni prostor (na primer: razumevanje tektonike in geodinamike na stiku Evropske, Jadranske in Tisa plošče, razumevanje globalnih evstatičnih in oceanskih anoksičnih dogodkov kredne periode, evolucijski prispevki v paleontologiji itd.). Raziskovalne tematike programa Regionalna geologija so bistvene za razvoj temeljnih vej geologije in za utrjevanje slovenske geološke stroke v mednarodnem prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Med znanstvenoraziskovalnimi dosežki izpostavljamo tiste, ki jih ocenjujemo kot preboj na svojem področju. 1) Prvič v Sloveniji je bila paleontološko dokazana geološka meja med permom in triasom. Konodontna združba, na podlagi katere je bila utemeljena zaradi hitrih evolucijskih sprememb omogoča natančno korelacijo permsko-triasnega intervala po vsem svetu. 2) Izdelana je bila prva komparativna analiza proučevanja jamskih in površinskih sedimentov na krasu (širše pojmovane terra rosse). 3) Metodo daljinskega zaznavanja LiDAR smo prvi v Evropi uspešno uporabili za raziskavo aktivnih prelomov in sicer pri analizi tektonskih značilnosti Idrijskega in Ravenskega preloma v zahodni Sloveniji. 4) Kvantificirali smo vertikalno komponento aktivnosti nekaterih struktur v zahodni Slovenji in s tem dokazali aktivnost celotnega območja ter naredili ključen korak pri izgradnji seizmotektonskega modela Slovenije. 5) Razvili smo povsem novi metodi določanja susceptibilnosti za pojav zemeljskih plazov in podorov. Člani PS Regionalna geologija smo od 2004 do konca leta 2008 objavili 73 izvirnih in preglednih znanstvenih prispevkov. Skupno je bilo v tem obdobju v COBISS vnesenih 375 bibliografskih enot članov PS. V programskem obdobju sta se obseg, predvsem pa kvaliteta objavljenih del izrazito povečala. Z le nekaj indeksiranih člankov članov PS pred začetkom tega programskega obdobja, se je število znanstvenih člankov indeksiranih v bazah SCI, SSCI in A&HCI v času 2004-2008 povzpelo na 31. Objavljanje v indeksiranih revijah, ki so po SCI kategorizirane v zgornjo četrtino na svojem področju, je postala redna praksa. Prav tako se je izrazito povečala citiranost del članov PS. V programskem obdobju smo bili citirani 81 krat od tega je 67 čistih citatov. Menimo, da je takšen napredek pri kvaliteti objavljanja velik uspeh. Raziskovalno delo programske skupine je posvečeno predvsem geološki problematiki slovenskega ozemlja in le posredno povezano z mednarodnim prostorom, to pa v recenzentskem procesu načeloma ni zaželeno. Zato razumemo preboj v mednarodno znanstveno publicistiko kot posebno priznanje nivoju naših raziskav v Sloveniji.
Pomen za razvoj Slovenije
PS vzdržuje vodilno mesto na področju poznavanja geološke zgradbe tudi z vključevanjem najširše strokovne javnosti. Tipičen primer je izdelava standarda za izdelavo geoloških kart, ki pridobiva svojo končno obliko skozi proces javne recenzije, jedro pa je pod vodstvom naše PS nastalo iz prispevkov 17ih raziskovalcev iz Slovenije. Standard je nastajal ob upoštevanju najuporabnejših primerljivih standardov iz tujine (predvsem EU in ZDA) in je že v uporabi. Na podoben način je nastala tudi danes že delujoča digitalna baza terenskih geoloških podatkov v GIS. Poznavanje geološke zgradbe, ki se neposredno prepleta z raziskovalnim delom PS, predstavlja osnovo za zgoraj navedene aktivnosti, tako na področju gospodarske in javne službe, s čimer se uspešno izvaja prenos znanja v družbo in uresničuje namen uporabnosti dosežkov za dobrobit družbe. V letih 2008 in 2009 je/bo izšlo več novih temeljnih geoloških kart, ki so bile v okviru PS zaključene v tem programskem obdobju. Gre za karte severnega dela Tržaško–komenske planote, karto Selške doline z obdajajočim hribovjem, karto Krške kotline, t.i. »lista« Žužemberk, sodelujemo pa tudi pri izdelavi geološke karte občine Idrija, ki nastaja kot kompilacija zapuščine dr. I. Mlakarja. Poudarjamo, da so temeljne geološke karte tipičen produkt sinteze obširnega znanstveno raziskovalnega dela v vseh treh dimenzijah, ki dostikrat obsegajo tudi interpretacijo četrte dimenzije, in ne le kartografski izdelek kakor so ponekod kategorizirane. Kot primer sodelovanja z javno upravo izpostavljamo razvoj in poskusno aplikacijo metodologije za oceno geološko pogojene nevarnosti zaradi plazov in podorov, ki naj bi postala obvezna strokovna podlaga pri prostorskem načrtovanju. Smo vodilni pripravljalec geoloških strokovnih podlag za zahtevnejša raziskovalna dela v zvezi z izkoriščanjem geotermalne energije in pitne vode. Najpogostejši naročniki teh del so občine. Menimo, da smo s pospešenim delovanjem izven ozkih znanstvenoraziskovalnih okvirjev PS v tem programskem obdobju dosegli enega glavnih strateških ciljev na področju geologije v Sloveniji. To je razumevanje najširše družbene skupnosti, da je upoštevanje geologije in regionalne geologije ključno za trajnostni razvoj in vsako smotrno poseganje v prostor. Izpolnitev tega cilja razumemo kot ključni preobrat pri upoštevanju stroke kot celote in ga ocenjujemo kot največji uspeh delovanja naše PS.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
