Projekti / Programi
Paleontologija in stratigrafija
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P450 |
Naravoslovno-matematične vede |
Stratigrafija |
| P300 |
Naravoslovno-matematične vede |
Analitična kemija |
| B330 |
Biomedicinske vede |
Paleozoologija, filogeneza |
| T510 |
Tehnološke vede |
Kronologija, datirne tehnike |
paleontologija, stratigrafija, regionalna geologija, Slovenija
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.235 |
Povzetek
Program zajema raziskave iz področja paleontologije in stratigrafije, ki predstavljata temelj geologije kot ene izmed fundamentalnih naravoslovnih ved. Na osnovi rezultatov paleontoloških raziskav paleozojskih, mezozojskih in kenozojskih plasti v Sloveniji bo možno dopolnjevanje podatkov o prisotnosti in obsegu posameznih biocon, o prisotnosti in obsegu kronostratigrafskih razširjenosti posameznih fosilnih vrst ter spremljajočih fosilnih združb. S pomočjo paleontoloških podatkov in geoloških dogodkov bo mogoče ugotoviti časovni razpon posameznih formacij oz. tektonostratigrafskih enot v Sloveniji in interpretirati paleogeografske razmere ter paleoekološke danosti v času nastanka sedimentnih kamnin. Sistematično zbiranje, raziskovanje in opisovanje fosilnih vrst bo usmerjeno na:- biostratigrafske raziskave paleozojskih plasti Slovenije (konodonti, makroflora),- biostratigrafske raziskave triasnih plasti Slovenije (konodonti in spremljevalna izolirana mikrofavna, makrofavna),- biostratigrafske raziskave krednih plasti Slovenije - fosili Tomajskega apnenca - rudisti Tržaško-komenske planote,- stratigrafsko-paleontološke raziskave terciarja v Sloveniji kot dinamičnega, kompleksnega sistema - iskanje novih vzorcev organiziranosti stratigrafskih odnosov, - iskanje novih shem paleobioloških interakcij med agenti v morskih in terestričnih okoljih, - iskanje novih shem paleobioloških interakcij, - iskanje sprememb v paleoklimatskih procesih, ki so vodile v današnje podnebne razmere, ter uporaba le-teh za napovedovanje bodočih klimatskih sprememb, - iskanje planetarnih vzrokov (tektonskih, reoloških in kozmičnih).
Pomen za razvoj znanosti
Kamnine, ki so se tekom geoloških obdobij odložile na ozemlju Slovenije, pripadajo različnim paleogeografskim in geotektonskim enotam, ki se nadaljujejo tudi v sosednjih deželah. Zato ima večina novih vedenj iz področja paleontologije in stratigrafije tudi širši pomen, ne le za Slovenijo.Rezultati raziskovalnega programa bodo omogočali: dopolnitev biostratigrafske razčlenitve mladopaleozojskih plasti na osnovi makroflore, natančnejše definiranje mladopaleozojskih paleoflorističnih združb v Posavskih gubah, dopolnitev triasne konodontne conacije za področje Slovenije, dopolnitev vrzeli v poznavanju makrofosilov Slovenije s posebnim ozirom na raziskave združb iz novo odkritih najdišč v Tomajskem apnencu Tržaško-komenske planote, na osnovi široko zasnovanih biostratigrafskih raziskav izdelavo paleogeografskega modela za Lipiško formacijo v odvisnosti od globalne evstazije in anoksičnih dogodkov, s pomočjo analize foraminifernih združb ovrednotiti evolucijo klime v miocenu na obeh straneh Alp, na osnovi mikro- in makrofosilnih združb dopolniti znanja iz področja paleoekologije, paleoklimatologije in paleogeografskih razmer v času sedimentacije, dopolniti poznavanje rudistov in izdelati celovit pregled pojavljanja njihovih vrst na Tržaško-komenski planoti, stratigrafsko-paleontološke raziskave terciarja v Sloveniji predstavljajo hevristično pristopanje k iskanju novega smisla v stratigrafiji in paleontologiji.
Pomen za razvoj Slovenije
Za aplikacijo na področju Slovenije bodo rezultati raziskav uporabni pri:- pri izdelavi tematskih geoloških kart,- pri prospekciji energetskih surovin (nafta, plin, premog in termalne vode),- pri raziskavah ležišč gradbenega in okrasnega kamna ter v manjši meri boksita,- povečanju informacijske vsebine sporočil,- pri poznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine naravnega izvora,- pri interpretaciji strukturne zgradbe ozemlja, tektonskih odnosov, reševanju lito- bio- in kronostratigrafske problematike, paleoekologije, paleogeografije ter evolucije,- napovedovanju stratigrafskih parametrov (stratigrafsko modeliranje),- pri ocenjevanju potresne tveganosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
