Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vodarstvo in geotehnika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
2.05.00  Tehnika  Mehanika   
2.13.00  Tehnika  Procesno strojništvo   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
Ekološko inženirstvo, Fizični in matematični modeli, Geotehnika, Hidravlika, Hidrologija, Hidrotehnika, Informatika, Inženirska in okoljska geologija, Inženirske gradnje, Mehanika tal, Mehanika tekočin, Monitoring, Relacijske baze podatkov, Varstvo okolja, Vodno gospodarstvo, Umetna inteligenca, Zdravstvena hidrotehnika, Zmanjševanje ogroženosti in škod
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (46)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19443  dr. Nataša Atanasova  Vodarstvo  Raziskovalec  2009  237 
2.  19442  Renato Babič    Tehnični sodelavec  2009 - 2013  150 
3.  21237  dr. Tom Bajcar  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2010 - 2013  194 
4.  15622  dr. Primož Banovec  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2012  486 
5.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  264 
6.  27684  dr. Martin Bombač  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  101 
7.  08379  dr. Mitja Brilly  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  1.086 
8.  08247  dr. Matjaž Četina  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  582 
9.  29457  Anton Čotar  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  10 
10.  30658  dr. Elvira Džebo  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  27 
11.  29947  Boštjan Feguš  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec iz gospodarstva  2009 - 2011  51 
12.  21524  dr. Leon Gosar  Vodarstvo  Raziskovalec  2010 - 2012  173 
13.  11790  dr. Tjaša Griessler Bulc  Biologija  Raziskovalec  2010 - 2013  491 
14.  31207  Darijo Ilić  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec iz gospodarstva  2009 - 2011  10 
15.  21680  dr. Vojkan Jovičić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  708 
16.  27534  dr. Jure Klopčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2010 - 2012  93 
17.  12293  dr. Mira Kobold  Vodarstvo  Raziskovalec  2012 - 2013  228 
18.  34371  Mojca Kogoj  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2011 - 2013 
19.  03540  dr. Boris Kompare  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  865 
20.  27733  dr. Tina Kosjek  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec iz gospodarstva  2009 - 2011  327 
21.  26067  dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2013  299 
22.  08354  dr. Andrej Kryžanowski  Vodarstvo  Raziskovalec  2010 - 2013  442 
23.  14111  dr. Mario Krzyk  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  417 
24.  05985  dr. Janko Logar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  2.331 
25.  30040  dr. Matej Maček  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  401 
26.  04371  dr. Bojan Majes  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  1.535 
27.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Vodja projekta  2009 - 2013  1.516 
28.  23635  Sabina Mišigoj  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  51 
29.  26112  dr. Gorazd Novak  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  122 
30.  09399  dr. Jože Panjan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  1.133 
31.  27533  dr. Sašo Petan  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  79 
32.  09146  dr. Ana Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  960 
33.  18638  dr. Gregor Petkovšek  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2011  105 
34.  11712  dr. Boštjan Pulko  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2013  605 
35.  28342  dr. Vanja Ramšak  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  16 
36.  24342  dr. Simon Rusjan  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  279 
37.  23474  dr. Simon Schnabl  Gradbeništvo  Raziskovalec  2013  279 
38.  25480  dr. Nataša Sirnik  Mehanika  Raziskovalec  2009 - 2013  20 
39.  14836  dr. Nataša Smolar-Žvanut  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  746 
40.  09274  dr. Franc Steinman  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  841 
41.  11277  dr. Andrej Širca  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  275 
42.  32032  Maruša Špitalar  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2009 - 2012 
43.  16258  dr. Mojca Šraj  Vodarstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  716 
44.  24341  dr. Matej Uršič  Vodarstvo  Raziskovalec  2012 - 2013  68 
45.  23636  Staša Vošnjak  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  52 
46.  12068  dr. Dušan Žagar  Mehanika  Raziskovalec  2009 - 2013  762 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.810 
2.  1500  Inštitut za hidravlične raziskave, Ljubljana  Ljubljana  5885434000  477 
Povzetek
Združeni sta dve raziskovalni skupini. Prva povezuje matematično in fizično modeliranje z orodji umetne inteligence (AI), s podatkovnimi bazami in merilnimi tehnologijami. V drugi Geotehniška znanja dopolnjujejo Hidrologijo za raziskovanje hidroloških in geoloških tveganj. Skupni cilji so zmanjševanje ogroženosti, ranljivosti in škod, razvoj monitoringa, terenskih in laboratorijskih meritev in novih inženirskih orodij. Hidravlične in ekološke modele naravnih in antropogenih procesov podpirajo podatkovni modeli in metode strojnega učenja. Sklop hidrološke in geotehnične povezave okolja in gradenj pa analizira tveganja zaradi naravnih ali antropogenih procesov, ki so podprta s terenskimi in laboratorijskimi meritvami. Dolgoročne cilje določa EU direktiva in vsebine iz mednarodnega prostora, npr. o ravnanju ob nesrečah (npr. FEMA-USA), o gospodarjenju z obalnim območjem (ICAM), ravnanju s sedimenti (ALPINE SPACE), pa tudi slovenske ali regionalne razmere (vodna telesa, plazovi, geotehnične gradnje ipd.). Za Vodno gospodarstvo, Ekološko inženirstvo in Zdravstveno hidrotehniko razviti hidravlično-ekološki modeli povezujejo hidrodinamične in ekološke transportne procese (voda, sedimenti, onesnaženja) za raziskave vodnogospodarskih objektov ter posegov v vode. Pri temeljni Hidravliki so hibridni modeli meritev in matematičnih modelov podprti s podatkovnimi bazami in orodji AI. Modeli nenewtonskih tekočin (npr. drobirski tokovi, snežni plazovi) omogočajo analizo ogroženosti prostora in pričakovanih škod. Integralno gospodarjenje z vodami na povodjih zahteva sintezne raziskave stanja vodnih teles, varnosti in zanesljivosti oskrbe prebivalstva, varovanje habitatov ipd., zato se nadaljujejo raziskave povezanosti voda kopnega in morja (iz 5. OP - Idrijca, Soča in morje). V Inženirski ekologiji se raziskuje zmanjševanje onesnaženj, procese samočiščenja, operativni vidiki (scale-up problemi, varnost, zanesljivost), indikatorji izgrajenosti oz. delovanja infrastrukture in razvoj tehnologij čiščenja pitnih in odpadnih voda z nizkimi stroški. Raziskave fizikalno-bio-geo-kemijskih procesov v vodah vodijo v razvoj konceptualnih in strojno naučenih determinističnih in stohastičnih metod in modelov in izdelavo meta-knjižnice osnovnih gradnikov ekoloških modelov. Infrastrukturno podporo nudijo raziskave o večdimenzijskih analizah podatkovnih okolij in OLAP, kar omogoča tudi tehnično-ekonomsko-pravne analize. Cilji Geotehnike so usmerjeni v varovanje in racionalno rabo prostora, podprtega z raziskavami o plazovih (sprožilni dejavniki plazenja, dejavnosti pri nastanku plazu idr.), ter, zaradi večjega varstva okolja, z raziskavami o možni večji izkoriščenosti podzemnega prostora. Raziskovana bo rehabilitacija degradiranih tal in deponij, razvoj modelov, merilnih metod in presoje vplivov gradnje podzemnih objektov, njihova racionalizacija in vplivi gradnje na obstoječe objekte. Pridobivana bodo znanja o obnašanju materialov iz slovenskega geookolja, o vplivih vlažnosti, prekonsolidacije, zasičenosti in sukcije na stabilnost in trajnost materialov in konstrukcij ter o obnašanju materialov pri zelo majhnih do porušnih deformacij. Hidrologija raziskuje napoved poplav in gibanje podzemnih voda ter vpliv klimatskih sprememb za razvoj vrednotenja ekološke kakovosti vodotokov in vodnih habitatov v Sloveniji, regionalizacijo erozivnosti padavin kot erozijskega dejavnika površinske erozije tal in intenzitete erozijskih pojavov, regionalizacijo odtočnega režima, razvoj hidrološkega monitoringa zemeljskih plazov, ter nadaljevanje hidroloških meritev na povodju Dragonje in Notranjske Reke, oz. nove meritve na Gradaščici, v urbanem prostoru, in razvoj (za Slovenijo) metod določanja ogroženih območij zaradi zemeljskih plazov. Izdelava informacijskega sistema voda v RS na spletnih straneh naj bi služila za spremljanje hidroloških pojavov, za upravljanje voda, za razvoj metod optimalnega upravljanja vodnega režima povodij, za revitalizacije vodotokov ...
Pomen za razvoj znanosti
Hidravlične raziskave so nepogrešljivi del v verigi: prepoznavanje problema – vrednotenje posledic – presoja možnih ukrepov – optimalno obratovanje in vzdrževanje infrastrukture. Raziskave gonilnih procesov, sprožilnih mehanizmov in prognoza posledic (pogosto nesrečnih) dogodkov so podlaga za raziskave na vrsti drugih raziskovalnih področij (naravoslovja, tehnike, družboslovja itd.). Vodnogospodarske raziskave so izrazito interdisciplinarne, saj povezujejo številna področja, kjer je voda pomembna sestavina, sprožilo procesov, sprejemnik odvišne energije ali snovi ipd. Programska skupina je nadalje skupaj z Inštitutom Jožef Stefan ena od dveh vodilnih svetovnih skupin na področju strojnega učenja iz podatkov (razne meritve) in istočasnega upoštevanja domenskega znanja (združena induktivni in deduktivni pristop). Taka sinteza obeh modelarskih pristopov skupaj z intenzivnim rudarjenjem podatkov zagotavlja identifikacijo sistema in izgradnjo optimalno kompleksnega in natančnega matematičnega modela opazovanega realnega sistema, kar je pomemben prispevek na področju znanosti. Žal za večino umetnih snovi, vključno s PPCP-ji, vemo zelo malo o njihovih učinkih na človeka in na ekosistem, še posebej po končani uporabi in nastopu razgradnih produktov. Predlagane raziskave so tako zmanjšale tveganje za zdravje človeka in okolja zaradi ostankov zdravilnih učinkovin v očiščenih odpadnih vodah, ki jih spuščamo v okolje. Posamezne rešitve pomenijo prispevek k razvoju znanosti, saj nudijo podlago za uresničevanje teh inovativnih idej v praksi ter tudi prispevajo k razvoju optimalnih tehnoloških postopkov, tako iz ekološkega in ekonomskega vidika. Pomemben del programa so bile hidrološke raziskave, ki so programsko usklajene z mednarodnim hidrološkim programom Unesca. V svetu je nastopile akutna kriza pri upravljanju z vodnimi viri. Škoda, ki jih povzročajo vodne ujme povsod po svetu narašča (npr. poplave, plazovi), razpoložljivi vodni viri pa usihajo (npr. suše). Raziskave v okviru programa so bili neposredni sestavni del skupnih svetovnih naporov za zmanjševanje posledic naravnih nesreč (INTERPRAEVENT, UNESCO). Raziskave na eksperimentalnih povodjih so bili sestavni del raziskav AMHY regionalne skupine Unesco projekta FRIEND. Razvijali smo opazovanja in raziskave na eksperimentalnih porečjih skupaj z raziskovalci iz drugih držav v okviru programa HELP UNESCO in EPDRB. Raziskovalni projekti s področja problematike vodnega okolja in njihovega urejanja so bili med prioritetnimi nalogami 7. OP Evropske unije in VII. programa UNESCO 2008-2013, vse bolj pa tudi poudarjenega prekomejnega sodelovanja. Jasno izražene so bile zahteve za razvijanje znanja, ki je potrebno za racionalno in trajnostno gospodarjenje z vodami ter trajnostno uporabo vode. Geotehnične raziskave sukcije se uvrščajo v temeljne raziskave o obnašanju zemljin in prispevajo k temeljnemu razumevanju obnašanja nezasičenih glin. Določitev krivulje G-? izključno iz meritev SDMT in DMT je bila mogoča le na podlagi meritev na številnih materialih. Raziskave so se skladale z raziskavami drugih raziskovalnih skupin v svetu. Razvoj je pomenil vzpostavitev povezave med zahtevnimi nelinearnimi mehanskimi analizami obnašanja predorov, ki so v realnem času težko izvedljive, in med merjenim obnašanjem predora v naravi.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvedeni sklopi raziskav so bili neposredno povezani z javnim interesom na področju voda, saj so obravnavali ključna vprašanja vodne in druge infrastrukture (vzdrževanje obstoječih visokih pregrad, optimizacija delovanja obstoječih in načrtovanih pretočnih vodnih elektrarn), raziskovali indikatorje stanja (količinsko, kakovostno, potenciale itd.) vodnih teles (modeliranje ekosistemov), procese načrtovanja, programiranja in spremljanja ukrepov za varovanje družbe pred škodljivim delovanjem voda (poplave, erozija tal) in varovanje voda (napredne čistilne tehnike za odpadne vode) ter dali metodologije za smotrno, gospodarno rabo voda, ki kot omejena naravna danost predstavlja sicer omejitev razvoja. Program je edini s tega področja podpiral razvoj vodarstva kot pomembne inženirske strokovne dejavnosti (Zakon o vodah, matična sekcija gradbenih inženirjev v IZS) v njenih številnih delih in sicer na področju monitoringa, razvoja podatkovnih baz, regionalizacije parametrov in razvoja podlag za načrtovanje in vzdrževanje večjih inženirskih objektov na področju vodne infrastrukture. Že sprejeta ali v pripravi je kar vrsta evropskih direktiv, ki se dotikajo področja voda (direktive o politiki do voda, poplavna direktiva, direktiva o tleh) in zahtevajo v vsaki državi njeno implementacijo, pri čemer je nujno sodelovanje stroke in politike, da se duh in vizija direktive udejani v specifičnih pogojih vsake države posebej na najboljši možni način. Zaradi vse večje izpostavljenosti družbe, gospodarstva ter naravne in kulturne dediščine naravnim in drugim nesrečam je bilo nujno raziskati stopnjo izpostavljenosti, verjetnost nastopa in pričakovani obseg posledic. Vse to zahteva tudi nova evropska direktiva o kritični infrastrukturi, kjer je infrastruktura na vodah jasno deklarirana kot eden ključnih sektorjev vsake družbe. Ker je področje voda nedvomno v javnem interesu, je področje tega raziskovalnega programa prispevalo ključne podlage za delovanje (vodne) javne uprave. Urejeno stanje (dobrega) vodnega okolja je ključno za ohranjanje raznovrstnosti (pogosto tudi zaradi voda) ogroženih habitatov, ključno pa je tudi za skladen regionalni razvoj, npr. z zagotavljanjem vodnega vira za smotrno, varčno in večnamensko (upravičeno) rabo voda. Vse večja izkoriščenost podzemnega prostora za gradnjo zahteva v heterogenih pogojih tal (pogosti prekonsolidirani nezasičeni materiali), ustrezno podporo sodobne računalniške tehnologije, ki je trenutno ni na razpolago. Program je z novimi znanji o teh materialih pomenil pomemben prispevek k bolj zanesljivemu inženirskemu obvladovanju gradenj v prekonsolidiranih nezasičenih materialih in za potresno varno projektiranje pomembnih gradbenih objektov. Program je s svojimi rezultati podpiral prizadevanja za znanstveno odličnost raziskovanja v RS, raziskovalci so s svojimi povezavami in aktivnim delovanjem v tujini promovirali slovensko znanost in državo ter tako pripomogli k rasti ugleda RS v svetu. Program je vključuval MR in MR iz gospodarstva in prelival znanje v gospodarstvo. Raziskovalci so aktivno sodelovali v podiplomskih programih in postali nosilci številnih predmetov v prenovljenih bolonjskih študijskih programih. Povezanost raziskovalcev v različne mednarodne projekte (7.OP, bilateralni projekti) omogoča aktivno vključevanje v evropski raziskovalni prostor in mednarodno delitev dela in je še posebej pomembna za vzgojo kadrov na doktorskem programu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno