Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Vodarstvo in geotehnika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19443  dr. Nataša Atanasova  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2015  237 
2.  21237  dr. Tom Bajcar  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  194 
3.  35409  dr. Nejc Bezak  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  264 
4.  27684  dr. Martin Bombač  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  101 
5.  08379  dr. Mitja Brilly  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  1.086 
6.  08247  dr. Matjaž Četina  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  582 
7.  11495  dr. Darko Drev  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2015 - 2016  627 
8.  21680  dr. Vojkan Jovičić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  708 
9.  38109  dr. Mateja Klun  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  61 
10.  34371  Mojca Kogoj  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
11.  34230  dr. Sabina Kolbl Repinc  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  95 
12.  18166  dr. Marko Komac  Geologija  Raziskovalec  2016  521 
13.  03540  dr. Boris Kompare  Vodarstvo  Raziskovalec  2014  865 
14.  26067  dr. Aleksandra Krivograd Klemenčič  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014 - 2016  299 
15.  08354  dr. Andrej Kryžanowski  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  442 
16.  14111  dr. Mario Krzyk  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  417 
17.  05985  dr. Janko Logar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  2.331 
18.  30040  dr. Matej Maček  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  401 
19.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Vodja projekta  2014 - 2016  1.516 
20.  23635  Sabina Mišigoj  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  51 
21.  26112  dr. Gorazd Novak  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  122 
22.  09399  dr. Jože Panjan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  1.133 
23.  09146  dr. Ana Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  960 
24.  15688  dr. Tomaž Podobnikar  Geodezija  Raziskovalec  2014 - 2016  613 
25.  11712  dr. Boštjan Pulko  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014 - 2016  605 
26.  29190  dr. Gašper Rak  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  233 
27.  15525  mag. Primož Rodič  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  139 
28.  24342  dr. Simon Rusjan  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  279 
29.  23474  dr. Simon Schnabl  Gradbeništvo  Raziskovalec  2014  279 
30.  33748  dr. Jasna Smolar  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2016  277 
31.  09274  dr. Franc Steinman  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  841 
32.  32032  Maruša Špitalar  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2015 
33.  16258  dr. Mojca Šraj  Vodarstvo  Raziskovalec  2014 - 2016  716 
34.  10924  dr. Andrej Vidmar  Vodarstvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2016  308 
35.  37446  dr. Katarina Zabret  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  101 
36.  12068  dr. Dušan Žagar  Mehanika  Raziskovalec  2014 - 2016  762 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.810 
2.  1500  Inštitut za hidravlične raziskave, Ljubljana  Ljubljana  5885434000  477 
Povzetek
Nadaljujemo obstoječi raziskovalni program "Hidrotehnika, hidravlika in geotehnika" pod novim imenom in enakem obsegu 3 FTE. Predlagani program je edini program na področju 2.20 Vodarstvo in s svojo širino snovi in ciljev pokriva celotno področje vodarstva. Nanj se logično navezuje geotehnika kot tipično področje gradbeništva. Raziskovalni program ob tehnično-inženirskih vsebinah pokriva tudi naravoslovne vsebine (hidrologija, ekohidrologija in ekohidravlika, erozija in sedimentacija, zemeljski plazovi). Zaradi eksluzivnosti na področju vodarstva, a obenem omejenega obsega financiranja, mora raziskovalni program ob zagotavljanju odličnosti na področju poglobljenih teoretičnih raziskav zagotoviti tudi enakomerno obravnavo zelo različnih vsebin na področju vodarstva in geotehnike.   V programu sodelujejo 3 katedre z Oddelka za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (FGG) Univerze v Ljubljani (UL) in samostojni javni raziskovalni zavod Inštitut za hidravlične raziskave (IHR) iz Ljubljane.   Raziskovalni program je razdeljen na 4 področja: - hidravlika, hidrodinamika in vodno gospodarstvo - inženirska hidrotehnika in hidrologija - zdravstvena hidrotehnika in okoljsko inženirstvo - geotehnika V okviru raziskovalnih dejavnosti na zgoraj navedenih področjih vodarstva in geotehnike potekajo teoretične in uporabne raziskave v laboratorijskih pogojih in na terenu, poprte z analizo lastnih merjenih podatkov, modeliranjem raziskovanih procesov in prenosom teoretičnega in uporabnega znanja v prakso. Nova tematika na področju inženirske hidrotehnike, ki jo bomo raziskovali v okviru tega raziskovalnega programa v prihodnjih letih je pregradno inženirstvo.   Raziskovalni program prispeva k svetovnemu znanju in podpira reševanje probelmov povezanih z vodami in zemljinam v Sloveniji. Prispevek k znanosti poteka preko objavljanja v priznanih revijah, objavljanjem visoko citiranih člankov, prevzemanjem vloge urednikov v SCI revijah, sodelovanjem v številnih Evropskih in bilateralnih projektih in strokovnih združenjih. Prispevek slovenski družbi poteka preko pedagoškega dela na doktorskem študiju z mentorsko vlogo pri doktorskih kandidatih in s ponudbo zdravega raziskovalnega okolja in dejanskih problemov za obravnavo v doktorskih disertacijah, z dobrim sodelovanjem z vodarstvom ingradbeništvom v Sloveniji in zato z vpetostjo v načrtovanje, izvedbo in vzdrževanje pomembne vodne, cestne in energetske infrastrukture, in z aktivno udeležbo v strokovnih združenjih.
Pomen za razvoj znanosti
Uvajanje novih metod (npr. Lattice-Boltzmann) in tehnik modeliranja (povezovanje modelov gibanja vode, plazov, plavin, valov in različnih onesnažil) v nestacionarne hidravlične in ekološke modele predstavlja pomemben napredek pri kompleksnem modeliranju procesov v okolju, omogoča sodelovanja v tujini in kvalitetne objave. Uvajanje novih merilnih metod na področja, kjer še niso bila implementirana, zahteva izvirne prilagoditve, izboljšave meritev in postprocesiranja. Tako so doseženi dvojni raziskovalni cilji – nadgradnja merilnih metod in nova znanja s področja hidravlike, hidravlične opreme in vodnega habitata. Pri merilnih metodah gre za nova znanja o sledilih (vodikovi mehurčki, trdi delci, barvila) in parametrih vizualizacije toka, ekperimentalni rezultati pa dajejo nove korelacije o zakonitostih vodnega toka in objektov v njem, ter pogojih za vodni živelj. Pomemben del predlaganega programa so hidrološke raziskave, ki so programsko usklajene z mednarodnim hidrološkim programom Unesca. V svetu je nastopile akutna kriza pri upravljanju z vodnimi viri. Škoda, ki jo povzročajo vodne ujme povsod po svetu narašča (npr. poplave, plazovi), razpoložljivi vodni viri pa usihajo (npr. suše). Raziskave v okviru predloženega programa bodo tako neposredni sestavni del skupnih svetovnih naporov za zmanjševanje posledic naravnih nesreč (INTERPRAEVENT, UNESCO). Raziskave na eksperimentalnih povodjih so sestavni del raziskav AMHY regionalne skupine Unesco projekta FRIEND. Razvijali bomo opazovanja in raziskave na eksperimentalnih porečjih skupaj z raziskovalci iz drugih držav v okviru programa HELP UNESCO in EPDRB. Raziskovalni projekti s področja problematike vodnega okolja in njihovega urejanja so med prioritetnimi nalogami Evropske unije. Raziskovalni program predstavlja prenos najsodobnejših metod in principov s področja pregradnega inženirstva v slovenski prostor, ki jih bomo še posebej nadgradili z rezultati predhodno izvedenih pregledov pregradnih objektov v Sloveniji. Na ta način bomo dosegli in v marsikaterem segmentu presegli standarde na področju varnosti pregrad, ki so trenutno, na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, običajne v svetu. Z izpeljanim matematičnim orodjem in računalniškim programom bo omogočeno boljše projektiranje novih in analiziranje že zgrajenih betonskih težnostnih pregrad in posledično optimiranje same gradnje glede na čas, stroške in uporabo materiala. Uporaba hidrociklonov za separacijo in izločitev suspendiranih snovi iz vode zmanjšuje investicijske stroške za klasične usedalnike, predvidevamo pa tudi znižanje celotnih stroškov v življenjski dobi (investicija+obratovanje). Pomen za znanost so nove konstrukcijske oblike hidrociklonov. Povečevanje ponovne uporabe snovi in zmanjševanje odpadka v urbanih okoljih prinaša velike ekonomske in okoljske učinke, posredno pa še izboljšuje bivalno okolje in povečuje socialni učinek. Pomen za razvoj znanosti so nova spoznanja o povezanosti vseh naštetih komponent in njihovo pravilno, oz. optimalno kombiniranje. Na vseh poljih raziskav, ki jih predlagamo iz področja geotehnike, potekajo raziskave tudi v svetovnem merilu. Razviti numerični modeli in metode bodo objavljeni v znanstveni periodiki in tako široko dostopni, zlasti pa neposredno uporabni za praktične aplikacije v geotehniki. Laboratorijske in terenske raziskave na konkretnih vzorcih zemljin, kamnin in veziv imajo večplasten pomen: so neposredno uporabni za konkreten material in omogočajo primerjavo s podobnimi raziskavami na sorodnih materialih ter tako preko sinteze vseh razpoložljivih raziskav omogočajo generiranje globalnih zaključkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Voda je pogoj za trajnostni razvoj, ki ohranja naravne danosti in kulturno (vodnogospodarsko) dediščino, hkrati pa omogoča razvoj antropogenih dejavnosti (gospodarskih, prostočasnih, idr.). Vode so slovensko naravno bogastvo, ki zahteva upravljanje in gospodarjenje, zasnovano na poznavanju zakonitosti voda. Naravne značilnosti voda v Sloveniji so enkratne in raznolike, da zahtevajo iskanje ustreznih rešitev doma na osnovi sistematičnih in moderno zasnovanih terenskih meritev in drugih podatkov, pridobljenih v vodnem okolju in na eksperimentalnih povodjih (hidrološki del programa). Predlagani sklopi raziskav so neposredno povezani z javnim interesom na področju voda, saj obravnavajo ključna vprašanja vodne in druge infrastrukture (npr. vzdrževanje obstoječih visokih pregrad ali optimizacija delovanja obstoječih in načrtovanih pretočnih vodnih elektrarn), raziskujejo indikatorje stanja (količinsko, kakovostno, potenciale itd.) vodnih teles (npr. modeliranje ekosistemov), procese načrtovanja, programiranja in spremljanja ukrepov za varovanje družbe pred škodljivim delovanjem voda (poplave, erozija tal) in varovanje voda (npr. napredne čistilne tehnike za odpadne vode) ter dajejo metodologije za smotrno, gospodarno rabo voda, ki kot omejena naravna danost predstavlja sicer omejitev razvoja. Program bo s svojimi aktivnostmi in rezultati kot edini s tega področja podpiral razvoj vodarstva kot pomembne inženirske strokovne dejavnosti (Zakon o vodah, matična sekcija gradbenih inženirjev v IZS) v njenih številnih delih in sicer na področju monitoringa, razvoja podatkovnih baz, regionalizacije parametrov in razvoja podlag za načrtovanje in vzdrževanje večjih inženirskih objektov na področju vodne infrastrukture. Že sprejeta ali v pripravi je kar vrsta evropskih direktiv, ki se dotikajo področja voda (direktive o politiki do voda, poplavna direktiva, direktiva o tleh) in zahtevajo v vsaki državi njeno implementacijo, pri čemer je nujno sodelovanje stroke in politike, da se duh in vizija direktive udejani v specifičnih pogojih vsake države posebej na najboljši možni način. Zaradi vse večje izpostavljenosti družbe, gospodarstva ter naravne in kulturne dediščine naravnim in drugim nesrečam je nujno raziskati stopnjo izpostavljenosti, verjetnost nastopa in pričakovani obseg posledic. Vse to zahteva tudi nova evropska direktiva o kritični infrastrukturi, kjer je infrastruktura na vodah jasno deklarirana kot eden ključnih sektorjev vsake družbe. Ker je področje voda nedvomno v javnem interesu, bo področje tega raziskovalnega programa prispevalo ključne podlage za delovanje (vodne) javne uprave. Urejeno stanje (dobrega) vodnega okolja je ključno za ohranjanje raznovrstnosti (pogosto tudi zaradi voda) ogroženih habitatov, ključno pa je tudi za skladen regionalni razvoj, npr. z zagotavljanjem vodnega vira za smotrno, varčno in večnamensko (upravičeno) rabo voda.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno