Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.01.00 |
Tehnika |
Gradbeništvo |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.01 |
Tehniške in tehnološke vede |
Gradbeništvo |
gradbeništvo, gradbena informatika, računalniško integrirana gradnja, računanje konstrukcij, metoda končnih elementov, robotizacija, gradbene konstrukcije, gradbeni management, projektni management, nadzor tveganja, kazalci uspešnosti, semantični splet, spletne storitve
Raziskovalci (21)
Organizacije (1)
Povzetek
Gradbeništvo, kjer se informacijske in komunikacijske tehnologije intenzivno uporabljajo zato, da bi se povečala učinkovitost industrije, kakovost izdelkov in njihova varnost, imenujemo e-gradbeništvo. Pričujoči raziskovalni program naj bi te tehnologije razvijal, študiral posledice rabe teh tehnologij in jih prenašal v prakso na naslednjih področjih:
-računalniško modeliranje, ki omogoča bistveno natančnejše možnosti za analizo konstrukcij in s tem varnejše in bolj ekonomične konstrukcije.
-raba e-tehnologij daje nove možnosti za organizacijo industrije; omogoča boljše vodenje, nadzor tveganja in omogoča upravljanje z znanjem, kar bo gradbeništvo privedlo med tiste industrije, ki vedno bolj slonijo na znanju.
-raba e-tehnologij korenito spreminja način inženirske komunikacije in dokumentacije. Le ta je v digitalni obliki in semantično vedno bolj kompleksna. Uvajanje terja tudi primerno usposobljenega uporabnika.
Pomen za razvoj znanosti
Skupina je od sredine devetdesetih let eden od centrov razvoja znanosti gradbene informatike. To se dokazuje skozi stalno udeležbo (pogosto koordinatorsko ali znanstveno-tehnično koordinatorsko) pri projektih iz 7. okvirnega programa (za več kot 1.100.000€ projektov v zadnjih petih letih), članstvo v uredniških odborih revij (več kot 20 v zadnjih petih letih) in mednarodnih kongresov (na desetine). To kaže na priznanja tujine dosedanjim znanstvenim dosežkom. Skupina pomeni eno od tistih jeder, ki je gradbeno informatiko definiralo kot znanstveno disciplino v svetovnem merilu, zadevni članek, ki ga je napisal vodja skupne pa nagrado za »Top cited article« revije Advanced Engineering Informatics. Po naštetih področjih pričakujemo naslednji pomen za razvoj znanosti: • Področje 1: Numerična simulacija obnašanja konstrukcij in materialov. Raziskave s področja računalniške (numerične) mehanike imajo v modernih tehniških in gradbeniških znanostih vedno večji pomen, saj postajajo, z razvojem računalnikov, računalniške simulacije tretji enakovredni steber - poleg teorije in eksperimentov - na katerem slonita moderna tehniška in gradbeniška znanost. Rezultati prispevajo k razvoju računalniške (numerične) mehanike ter boljše razumevanje in predvidevanje pojavov v materialih, konstrukcijah in gradbenih objektih. • Področje 2: Strukturirani in semantični podatki. Prispevali smo k boljšemu razumevanju ontoloških in epistemoloških problemov v zvezi s predstavljivostjo sveta. Informacijski modeli zgradb (BIM) namreč sodijo med semantično najbogatejša problemska področja, za katere je značilna ogromna pestrost konceptov. Študij problemov pri izmenjavi podatkov je odgovoril na vprašanja o najmanjši zadostni entropičnosti podatkov in na primerih dejanske rabe razložil dejanske informacijske potrebe gradbene stroke. Vzpostavili smo tudi originale okvir za tehnološko-sistemsko razumevanje BIM tehnologije BIM Cube. • Področji 3 in 4: Internet in komunikacije v gradbeništvu, Sodobna inženirska računska okolja. Kot zelo zahtevni uporabniki infrastruktur za procesiranje in sodelovanje smo aktivno oblikovali razvoj na teh področjih. Študij digitalnih sledi komunikacij nam je dal dal empirične odgovore na vprašanje o tem, kdo, kako in zakaj komunicira in sodeluje in boljši vpogled v to, kako resnično potekajo gradbeni procesi. Z metodami internetne znanosti smo bolje razložili vpliv tehnologije na družbo skozi produkte in okolje gradbeništva. Novo nastajajoče infrastrukture v gradbeništvu omogočajo dostop do izjemno zmogljivih računskih virov po potrebi, odzivnost v realnem času, visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti. • Področje 5: Problematika prenosa znanja. Bolje razumemo metode prenosa in so-ustvarjanja znanja. Več vemo o tem, kako odprti dostop pospešuje razvoj znanosti. Dobili smo nova spoznanja o tem, kako nova znanja in nove tehnološke rešitve prenašati na študente, bodoče in sedanje strokovnjake, kako na to vplivajo različne tehnologije, tudi izboljšana resničnost, navidezna resničnost, oprijemljivi vmesniki in podobno.
Pomen za razvoj Slovenije
Program se je skladal s strateškimi smernicami Evropske Tehnološke Platforme in je pokrival bistvena področja Platforme: (1) Procesi z dodano vrednostjo, ki strmijo k večji dodani vrednosti za uporabnike in čim nižjim stroškom med uporabo; (2) Industrializacija, kjer z analizo delovnih tokov in aktivnosti bo mogoče lažje upravljati z procesi. (3) Digitalni modeli, ki omogočajo lažji dostop do sistemov odločanja; (4) inteligentne gradnje, ki omogočajo bolj učinkovito rabo energije (5) Interoperabilnost, ki omogoča boljši dostop do procesov; (6) Podpora sodelovanju projektnih skupin; (7) deljenje znanja za izboljšano produktivnost in (8) podpora informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Strategija razvoja Slovenije je identificirala informacijske in komunikacijske tehnologije kot eno od horizontalnih tehnologij, ki prispevajo k zvečanju konkurenčnosti: povečanje globalne konkurenčnosti s spodbujanjem inovativnosti in podjetništva, razširjanjem uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije ter z učinkovitim posodabljanjem in vlaganjem v učenje, izobraževanje, usposabljanje in raziskave in razvoj; Podobno vlogo imajo IKTtudi v Nacionalnem programu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu. Program eGradbeništvo je to horizontalno prioriteto - informacijske in komunikacijske tehnologije - apliciral na področje gradbeništva. • Industrija komponent in materialov je dobila natančnejša orodja za in-silico eksperimentiranje z materiali in konstrukcijskimi rešitvami. Uporabnost kaže zanimanje industrije npr. Montažnih hiš, za to delo. • Vrhunsko znanje s področja informacijskega modeliranja smo aplicirali na gradnjo zahtevnih stavb – fakultet Ljubljanske univerze in skozi ta proces usposobili večje število podjetij za izrabo prednosti te tehnologije. • Visoko propustne računske infrastrukture smo dali na voljo domači raziskovalni skupnosti in industriji. Slovensko industrijo smo pritegnili v okvirne projekte EU, kjer smo bili sicer kot akademski partnerji že dolgo prisotni. • Dali smo odločilni informacijski prispevek Kompetenčnemu centru TIGR, ki je povezoval najboljše znanje in najboljša podjetja s področja trajnostne gradnje. • Nova odkritja s področja prenosa znanja smo prenašali na pedagoški proces na FGG in kulturo znanstvenih objav naših sodelavcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
