Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H280  Humanistične vede  Lokalna in regijska zgodovina, zgodovinska geografija od srednjega veka naprej 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
pisni vir, historična topografija, historična geografija, slovenska gospodarska, družbena, kulturna, politična zgodovina, zgodovina vsakdanjega življenja, srednji vek, novi vek, sodobna zgodovina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18164  dr. Matjaž Bizjak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  150 
2.  14117  dr. Boris Golec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  573 
3.  03471  dr. Stanko Granda  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009  1.069 
4.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  179 
5.  35534  dr. Vanja Kočevar  Humanistika  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  89 
6.  08466  dr. Dušan Kos  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2012 - 2014  187 
7.  16316  dr. Mihael Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  228 
8.  25644  dr. Neva Makuc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  249 
9.  06501  dr. Darjenka Mihelič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  669 
10.  20221  dr. Miha Preinfalk  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  422 
11.  28439  dr. Miha Seručnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2014  47 
12.  11698  dr. Petra Svoljšak  Humanistika  Vodja projekta/programa  2010 - 2014  557 
13.  21794  Barbara Šterbenc Svetina    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  28 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.628 
Povzetek
Raziskovalni program zajema osnovne naloge, ki jih je inštitut prevzel v programu SAZU "Naravna in kulturna dediščina". Te naloge so: evidentiranje in objavljanje virov (listin, urbarjev, notarskih knjig, mestnih statutov, korespondenc velikih mož itd.) za slovensko zgodovino od antike dalje; historična topografija slovenskega ozemlja v srednjem veku, ki zadeva zbiranje, identifikacijo in ubikacijo krajevnih imen na ozemlju Slovenije za obdobje (od antike) do 1500; dolgoročno zasnovane, deloma interdisciplinarne raziskave gospodarske, družbene in kulturne, politične, vsakdanje zgodovine Slovencev, ki imajo za cilj sintetiziranje obstoječega vedenja o globalnih temah, ki so: merstvo, denarstvo, bančništvo, promet, obrt, trgovina itd.; agrarne in neagrarne razmere, zemljiška gospostva, gradovi, plemstvo, kmečki stan, mesta in meščanstvo, cerkev, samostani, duhovščina itd; pismenstvo, izobrazba, vera, zgodovina historiografije ipd.; politični odnosi in razmere, etnična in druga (samo)opredeljevanja; način življenja, prosti čas itd.
Pomen za razvoj znanosti
Programska skupina je s svojimi izvirnimi znanstvenimi rezultati pomembno prispevala k razvoju slovenske zgodovinske znanosti. Objave arhivskega gradiva pomenijo razmnožitev izvirnega rokopisnega unikata. Omogočajo lažjo dostopnost in hkratni študij pisnih preostankov preteklosti večjemu številu domačih in tujih raziskovalcev ter jim prihranjujejo zamudno delo z arhivskimi rokopisi. V zgodovinopisju predstavljajo objave zgodovinskih virov temelj vsakršnih širše zasnovanih raziskav. Edicija virov razrešuje kronologijo, identificira kraje in osebe ter skupaj s pomagali (kazala) bistveno olajšuje uporabo virov. S tem omogoča tudi primerjalne raziskave za širša območja ali/in časovna obdobja. Slovensko zgodovinopisje je z objavo turjaških listin pridobilo nepogrešljiv pripomoček za raziskovanje slovenske srednjeveške in novoveške zgodovine; obenem predstavlja priloga o pečatih pomemben heraldični priročnik in utrjuje pomen t.i. pomožnih, a za razvoj historiografske vede temeljnih zgodovinskih ved. Znanstvenokritične objave notarskih knjig iz 13. in 14. stoletja, ki so dragocena zvrst virov za preučevanje srednjeveške in novoveške zgodovine, ter slikajo gospodarsko in družbeno življenje mest in njihove okolice, upravo, sodstvo, vsakdanje življenje, populacijski razvoj, urbanistično podobo, kulturo in umetnost, predstavljajo temelj raziskavam strokovnjakov različnih strok. Sistematično raziskovanje historične topografije, ki je prineslo številne popravke tako v poimenovanju kot lokalizaciji. Predvsem pa je potrebno izpostaviti izdelavo spletne aplikacije, najprej v poskusni verziji, v nadajevanju (še v teku) pa bo izpopolnjena spletna aplikacija, ki jo sodelavci programske skupine razvijajo skupaj s sodelavci Inštituta Jožef Stefan. Spletna aplikacija predstavlja izjemen pripomoček za nadaljnja raziskovanja slovenske zgodovine, olajšala je dostopnost do rezultatov večdesetletnega znanstvenega raziskovanja, ki je bilo v programskem delu nadgrajeno. Tako predstavljajo rezultati tudi metodološki prispevek k razvoju zgodovinske vede, obenem pa bo lahko vzorčen primer za podobne raziskave in aplikacije tudi za druge znanosti. V tematskem pogledu so problematike, ki jih je obravnavala programska skupina, slovensko zgodovinopisje postavilo ob bok evropskemu ter tako omogočila primerjalne študije na evropski in širši ravni. V vsebinskem pogledu je tako program pomenil vzpostavitev ravnotežja med slovenskim in (zahodno)evropskim zgodovinopisjem na področju raziskovanja gospodarske, družbene, kulturne zgodovine in zgodovine vsakdanjega življenja. Programska skupina je sistematično razvijala naslednja področja, ki v slovenskem zgodovinopisju iz različnih razlogov in preferenc historiografije v preteklosti niso imela širše podpore vede ali personalne zastopanosti: genealogija in temeljne zgodovinske vede, zgodovina zdravstva in drugih državnih podsistemov, zgodovina diplomacije in 1. svetovne vojne. Poleg tega pa so tudi na področjih, ki so v slovenskem zgodovinopisju priznana kot temeljna, v tradicionalne metode raziskovanja bila uvedena inovativna branja preteklosti, uporaba raznovrstnih metodoloških pristopov, interdisciplinarni pristopi ter digitalizirano objavljanje rezultatov, kar je pomenilo sprotno seznanjanje znanstvene, pa tudi druge zainteresirane javnosti z izsledki znanstvenega raziskovanj a. Tako je programska skupina za številna področja zgodovinopisja postala referenčna raziskovalna točka. Mnoga znanstvena vprašanja je skupina aktualizirala, opozarjala strokovno javnost na pomen kulturne dediščine in njenega ohranjanja. Celotno delo programske skupine je ciljalo k celostni obravnavi zastavljenih znanstvenih vprašanj, da bi v celoto poznavanja človeške zgodovine prispevali sveža spoznanja o slovenskem prostoru in narodnostni skupnosti ter vpetosti slovenskega prostora in preteklosti v širši evropski prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave slovenske preteklosti imajo v času, ki prisega na globalizacijo, izjemen družbeni in kulturni pomen: omogočajo vedenje o tem, kdo smo, zakaj smo to, kar smo, ohranjajo nacionalno zavest in zgodovinski spomin ter širijo spoznavanje sveta, v katerem živimo, in naše vloge v njem. Tako razumevanje omogoča, da se državljani in država Slovenija enakopravno in samozavestno vključujejo v svetovno družbo in kulturo. Predlagani program je s svojim temeljnim poslanstvom promoviral slovensko državo, saj se je z njegovimi rezultati umestila ob stran tistim evropskim državam, ki so s podobnimi raziskavami že obogatile zakladnico svojih dosežkov. Raziskave so pokazale, da je Slovenija Evropa v malem, saj na njenem ozemlju srečujemo vse vrste zgodovinskih procesov in pojavov, ki so značilni za Evropo. Rezultatom raziskave je zagotovljena tudi vključitev v izobraževalne procese vseh slovenskih univerz, saj je polovica sodelavcev programske skupine habilitiranih in predavajo tudi o vprašanjih, za katera so bile programske raziskave dobrodošla dopolnitev, v mnogih primerih pa izrazita izboljšava obravnavanih učnih vsebin. Za ekonomski razoj so historične raziskave pomembne v toliko, da se večkrat dotikajo zgodovine gospodarskih strok. S tem omogočajo razumevanje stopnje razvitosti določene stroke v državi in izogibanje ponavljanja napak iz preteklosti, oziroma opozarjajo na gospodarske tokove, ki so bile v slovenski preteklosti povsem samoumevni. Z razstavami in ciklom polemičnih okroglih miz Gradovi na razpotju, ki so dostopni tudi na svetovnem spletu, je programska skupina stopila v neposreden stik s širšo javnostjo ter jo osveščala o pomenu ohranjanja in varovanja premične in nepremične kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno