Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
zzgodovinski viri, socialna in gospodarska zgodovina, historična topografija in geografija, aktualnost zgodovine, digitalne podatkovne zbirke, digitalna humanistika, kastelologija, socialna zgodovina medicine, prva svetovna vojna
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  36397  dr. Gregor Antoličič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  155 
2.  53499  Jaka Banfi  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  10 
3.  18164  dr. Matjaž Bizjak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  151 
4.  14117  dr. Boris Golec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  577 
5.  39185  dr. Matjaž Grahornik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2021  85 
6.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  180 
7.  35534  dr. Vanja Kočevar  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  90 
8.  08466  dr. Dušan Kos  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  187 
9.  16316  dr. Mihael Kosi  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  231 
10.  55888  Jaroš Krivec  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2021 
11.  25644  dr. Neva Makuc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  253 
12.  20221  dr. Miha Preinfalk  Zgodovinopisje  Vodja projekta  2015 - 2021  425 
13.  28439  dr. Miha Seručnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2015 - 2021  47 
14.  11698  dr. Petra Svoljšak  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  564 
15.  21794  Barbara Šterbenc Svetina    Tehnični sodelavec  2015 - 2021  28 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.475 
Povzetek
Predlagani program izhaja iz treh izhodišč – 1) iz specifičnosti zgodovinopisnih raziskav, ki posegajo na vsa področja človekovega ustvarjanja v preteklosti in so zastavljena izrazito dolgoročno, 2) iz pomembnosti zgodovinskih virov, ki so temelj in conditio sine qua non zgodovinopisnih raziskav, ter 3) iz pomena, ki ga ima zgodovina kot državotvorna veda na identiteto države in naroda. Na omenjenih izhodiščih temelječi raziskovalni program je razdeljen v štiri tematske sklope, ki odsevajo tudi siceršnjo raziskovalno dejavnost Zgodovinskega inštituta Milka Kosa: kritične objave zgodovinskih virov, socialna in gospodarska zgodovina, historična topografija in geografija slovenskega prostora ter raziskave historičnih aktualnih procesov in fenomenov. Poudarka programa sta dva– raziskovanje starejše zgodovine slovenskega prostora (srednji in novi vek oz. obdobja do konca prve svetovne vojne) ter raziskovanje manj raziskanih področij, ki v slovenskem zgodovinopisju veljajo za deficitarne (zgodovina plemstva, socialna zgodovina medicine, historična topografija, identitete, študije prostora …). Raziskave bodo poleg klasičnih raziskovalnih metod vključevale tudi sodobno informacijsko tehnologijo, ki omogoča obdelavo večjega korpusa podatkov. Takšen pristop bo omogočil izvirnost raziskav, referenčnost rezultatov in razvoj novih raziskovalnih smeri, ki bodo na interdisciplinaren način zgodovinopisje povezale z drugimi vedami, ne nujno zgolj humanističnimi in družboslovnimi, temveč tudi z naravoslovnimi.
Pomen za razvoj znanosti
OBJAVE ARHIVSKEGA GRADIVA predstavljajo v zgodovinopisju temelj vseh širše zasnovanih raziskav in imajo dvojno vlogo. Na eni strani pomenijo razmnožitev izvirnega rokopisnega unikata. Omogočajo lahko dostopnost in hkratni študij pisnih preostankov preteklosti večjemu številu domačih in tujih raziskovalcev ter jim prihranijo zamudno delo z arhivskimi rokopisi. Na drugi strani pa edicije že vključujejo temeljne raziskave na samih virih, kot so ugotavljanje pristnosti, izvora in datacije, identifikacija krajev in oseb ter skupaj s pomagali (kazala) bistveno olajšajo uporabo virov. S tem omogočajo komparativne raziskave za širša geografska območja in/ali časovna obdobja, predvsem pa raziskovalcu-uporabniku nudijo določeno mero »podatkovne« varnosti, ker omogočajo uporabo virov tudi nekoliko manj kompetentnim raziskovalcem. Nove impulze v razvoju zgodovinopisja pa poleg kritičnega objavljanja novih zgodovinskih virov zagotavlja tudi več drugih aspektov. Po eni strani je to ukvarjanje s tematikami, ki v slovenskem zgodovinopisju veljajo za DEFICITARNE, kar vnaša večjo pestrost in bolj zaokrožene poglede na zgodovinske procese in fenomene v slovenskem prostoru, raziskovalci pa pridobijo referenčnost ne le v slovenskem, temveč tudi širšem prostoru. Po drugi strani pa vključevanje novih informacijskih tehnologij zagotavlja tehnološki in metodološki preboj na polje t.i. DIGITALNE HUMANISITIKE, ki je v slovenskem zgodovinopisju redko zastopana. Tovrstna tehnologija namreč omogoča sistematično obdelavo velikega korpusa podatkov oz. obdelavo večjega vzorca podatkov vseh vrst, zaradi česar so končni rezultati veliko bolj relevantni kot nekoč. Hkrati stroka ni samo uporabnica novih tehnologij, temveč tudi sama ponuja nove rešitve pri njihovem razvoju. Vse to kaže na izvirnost, aktualnost in interdisciplinarnost programa ter sposobnost njegovih izvajalcev, da sledijo sodobnim izzivom, ki jih ponuja skokovit razvoj tehnologije. S temami predlaganega programa bo slovensko zgodovinopisje bolj primerljivo s podobnimi raziskavami v tujini, s čimer se bodo začele nove in nadaljevale že zastavljene KOMPARATIVNE ŠTUDIJE na evropski in širši ravni. V vsebinskem pogledu bo program pomenil uravnoteženje med slovenskim in evropskim zgodovinopisjem na področju raziskovanja gospodarske, socialne in kulturne zgodovine ter zgodovine fenomenov. Izsledki programskih raziskav bodo v celoto poznavanja človeške zgodovine prispevali sveža spoznanja o slovenskem prostoru in narodni skupnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave slovenske preteklosti imajo v času globalizacije izjemen družbeni in kulturni pomen: omogočajo KREPITEV NACIONALNE IDENTITETE, védenje o tem, kdo smo, zakaj smo to, kar smo, ohranjajo nacionalno zavest in zgodovinski spomin ter širijo spoznavanje sveta, v katerem živimo, in naše vloge v njem. Táko razumevanje omogoča, da se Slovenija in njeni državljani enakopravno in samozavestno vključujejo v svetovno družbo in kulturo. Predlagani program bo imel na slovensko državo dvojni učinek. Po eni strani bo PROMOVIRAL SLOVENSKO DRŽAVO, saj se bo z njegovimi rezultati še intenzivneje umestila ob bok tistim evropskim državam, ki so s podobnimi raziskavami že obogatile zakladnico svojih dosežkov. Rezultati raziskav bodo pokazali, da je Slovenija Evropa v malem, saj na njenem ozemlju srečujem o vse vrste vse vrste zgodovinskih procesov in pojavov, značilnih za Evropo. Po drugi strani pa bodo rezultati raziskav omogočili SOOBLIKOVANJE DRŽAVNIH POLITIK na področjih, ki so zastavljena v programu, torej na področju kulture, kulturne dediščine, znanosti, socialnega skrbstva. Le z znanstvenimi metodami podprti rezultati namreč omogočajo napredek in bolj kompetentno zastavljene dolgoročne rešitve ter utirajo pot odgovorni in kompetentni družbi.. Rezultatom raziskav je zagotovljena tudi VKLJUČITEV V IZOBRAŽEVALNE PROCESE NA VSEH RAVNEH, saj je kar šest sodelavcev predlagane programske skupine habilitiranih na slovenskih univerzah (Ljubljana, Koper in Nova Gorica) in predavajo tudi o vprašanjih, za katera bodo programske raziskave dobrodošla in kakovostna dopolnitev. Za EKONOMSKI RAZVOJ so historične raziskave pomembne v toliko, da se večkrat dotikajo zgodovine gospodarskih strok, obenem zaznavajo in raziskujejo nihanja ali cikličnost ekonomsko – zgodovinskih procesov, ugotavljajo dejavnike vplivanja ter raziskujejo zgodovinskih gospodarskih modelov. S tem omogočajo razumevanje stopnje razvitosti določene stroke v državi in izogibanje ponavljanja morebitnih napak iz preteklosti. Po drugi strani pa lahko rezultate zgodovinopisnih raziskav uspešno integriramo zlasti v KULTURNI IN ZGODOVINSKI TURIZEM, saj postajajo turistične destinacije (posamezni kraji, območja, gradovi…) z boljšim poznavanjem lastne preteklosti bolj zanimive za turiste, s tem pa se vzpostavlja in omogoča kulturo dialoga, sožitja in sobivanja ter bolj POZITIVEN ODNOS DO KULTURNE DEDIŠČINE. Turizem je hkrati kot najhitreje rastoča gospodarska panoga tudi po ocenah in napovedih na globalni ravni eden glavnih dejavnikov razvoja držav in premagovanja trenutne globalne krize.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno