Projekti / Programi
Živ?Živ! Raziskovanje in preprečevanje samomora
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (19)
Organizacije (2)
Povzetek
Program Živ?Živ! predstavlja celovit pristop k preprečevanju samomora kot enega izmed največjih družbenih in javno-zdravstvenih problemov v Sloveniji ter ponuja inovativne načine raziskovanja samomorilnega vedenja. Glavni cilji projekta so zmanjševanje samomorilnega količnika, prispevati k mutidisciplinarnemu in večnivojskemu preprečevanju samomora ter v suicidologijo vnašati široko paleto raziskovalnih metod za boljše razumevanje in razlago samomorilnega vedenja.
Uresničevanje zastavljenih ciljev temelji na spektru dejavnosti na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomorilnega vedenja. (1) V okviru promocije duševnega zdravja bo delo vključevalo medijske kampanje za splošno javnost ter implementacijo smernic za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru. (2) Preventivne dejavnosti bodo razdeljene na dejavnosti univerzalne preventive (uvedba na informacijskih tehnologijah temelječih preventivnih aplikacij, omejevanje dostopa do sredstev za samomor), selektivne preventive (opolnomočenje ranljivih skupin, npr. mladostniki, starostniki) ter indicirane preventive (preventivno delo za prepoznavanje samomorilno ogroženih posameznikov, npr. izobraževanje t.i. vratarjev sistema). V okviru (3) obravnave/zdravljenja in (4) vzdrževanja stanja bomo implementirali e-podporne rešitve za posameznike v stiski, postvencijske dejavnosti za bližnje po samomoru ter program MBCT (na čuječnosti temelječe kognitivne terapije) za odrasle s povečanim tveganjem. V program bodo zato vključene zelo različne skupine ljudi s specifičnimi potrebami (splošna javnost, posebne ranljive skupine prebivalcev, ljudje v duševni stiski, itd.). Z namenom zagotavljanja visoke ravni kvalitete znanstvenih zaključkov bomo pri svojem delu uporabljali kombinacijo različnih najnovejših raziskovalnih metod (spekter kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod).
Program bo zapolnil veliko potrebo po celovitejši in dolgoročnejši uporabi večnivojskih intervencij za preprečevanje samomora pri nas. Hkrati bo to ponudilo priložnost za razvoj inovativnih programov in raziskovalnih metod, ki so v suicidologiji aktualne in potrebne, ter opazovanje učinkov uvedbe takšnega programa v nacionalni prostor. Z izvedbo programa bomo torej imeli možnost prispevati tako k razvoju znanosti (suicidologije), raziskovanja in preventive samomorilnega vedenja pri nas kot tudi k tudi družbeno-ekonomskemu razvoju Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Program ima velik pomen tako za domačo kot tujo javno zdravje in razvoj suicidologije. Najnovejše raziskovalne metode in spoznanja smo integrirali s praktičnim delom (intervencijami), kar je pomembno iz več razlogov. Intervencije smo lahko s pomočjo znanstvenih metod (raziskovanja, evalvacije, dolgoročnega spremljanja) kontinuirano izpopolnjevali o in razvijali. Prav tako smo lahko spremljali odziv ciljne skupine na intervencijo in ugotavljali njeno primernost. Kombinacija intervencijsko-raziskovalnega dela pa je smiselna tudi iz etičnega vidika, saj pri raziskovanju posameznikov v stiski vedno identificiramo primere, ko ljudje potrebujejo psiho-socialno oporo oz. pomoč. Za razvoj suicidologije je tako ključno, da preprečevanje samomora ostane v okviru znanstvenih pristopov, ter da so evalvacije intervencij korektne in objavljene. Samo tako lahko namreč zagotovimo, da pristopi delujejo oz. da niso kontraindicirani. V našem programu smo s pomočjo informacijske tehnologije pridobili nove vrste podatkov, npr. o uporabi IT intervencij. Za iskanje novih modelov smo uporabili množico naprednih statističnih metod za analizo kvantitativnih podatkov pridobljenih skozi intervencije. Poleg tega smo uporabljali tudi kvalitativne metode raziskovanja, ki so v suicidologiji šele v razcvetu. To je pomembno za razvoj znanosti, saj kvalitativne metode omogočajo novo dimenzijo vpogleda v samomorilno vedenje, ki ga je nemogoče preučevati zgolj s kvantitativnimi metodami. S kvantitativnimi metodami raziskovanja lahko v suicidologiji zgolj poskušamo razlagati, medtem ko lahko z uporabo kvalitativnih metod poskušamo razumeti posameznikovo dejanje. Ker je samomor vedno večplastno dejanje, zgolj poskusi razlage samomorilnega vedenja z linearnimi vzročno-posledičnimi zvezami niso dovolj. Vse opisane metode dela predstavljajo pomemben doprinos k razvoju suicidologije. Večnivojski program omogoča prilagoditev intervencij posameznim ciljnim skupinam in na ta način ponuja celosten program krepitve duševnega zdravja in preprečevanja samomora oz. samomorilnega vedenja, kar je za naš prostor velikega pomena. Iz znanstvenega vidika pomeni implementacija programa v Sloveniji izjemno priložnost, da obenem opazujemo dogajanje znotraj posamezne intervencije, hkrati pa tudi vpliv celote na nacionalnem nivoju. V enotne okvirje postavljen program je omogočil poglobljen vpogled v dinamiko samomorilnega procesa v luči sovplivanja številnih relevantnih dejavnikov. Z multidisciplinarnim pristopom, kombinacijo različnih raziskovalnih metod in z večnivojsko zastavljenimi intervencijami je program naslovil aktualne izzive suicidologije. Prizadevali smo si tudi k razširitvi raziskovalnih smernic in k detabuizaciji samomorilnega vedenja, kar vpliva na izboljšanje znanstvene fluentnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Samomor hudo prizadene vsaj šest bližnjih po samomoru, hkrati pa predstavlja tudi socialno, psihološko, ekonomsko in finančno breme za celotno družbo. Posledice samomora so torej občutne na več nivojih – na eni strani gre za subjektivne, nemerljive posledice, ki jih občutijo svojci, na drugi strani pa se na nivoju družbe kažejo objektivne posledice samomora. Izveden raziskovalno-intervencijski program ima neposredni pomen tako za nivo blagostanja prebivalcev, kot tudi za ekonomijo. To se dosega na več nivojih in preko velikega števila novih pristopov; skozi promocijo (promocija duševnega zdravja v splošni populaciji, razvoj informacijske tehnologije za namene promocije), preventivo (interaktivne delavnice in izobaževanja, uvajanje MBCT), zdravljenje in pomoč posameznikom oz. skupinam ljudi, pri katerih so že prisotne težave v duševnem zdravju ali so nekoga izgubili zaradi samomora, itd. Za vse te je pomembno, da dobijo alternativne načine razbremenitve in psihosocialne pomoči. Pri postvenciji (delo z bližnjimi po samomoru) pa so intervencije še toliko bolj pomembne, saj ti predstavljajo skupino prebivalstva s povečanim tveganjem tako za razvoj različnih oblik duševnih bolezni, kot tudi za samomorilno vedenje. V projektnih aktivnosti smo neposredno vplivali na posameznike in ciljne skupine, kar se odraža v izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju vedenj, ki negativno vplivajo na zdravje (npr. samopoškodovalno in samomorilno vedenje, zloraba psihoaktivnih substanc itd.). Ob tem se kažejo tudi koristi za družbeno-ekonomsko stanje, saj izboljšanje duševnega zdravja pomeni tudi manjšo obolevnost, manj stroškov zdravljenja, manjši absentizem in večjo produktivnost ljudi. Program spodbuja zavedanje pomena zdravja in možnost aktivne skrbi za prebivalce, zadržuje rast stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvene dejavnosti, ter pomaga pri ohranjanju ali izboljševanju kvalitete storitev in zadovoljstva uporabnikov. Izvedeni program je pomemben tudi zaradi naslednjih družbeno-ekonomskih vidikov: 1) Recesija: V stanju gospodarske recesije je bilo pričakovati, da samomorilni količnik, ki je bil pred nastopom recesije v upadu, ne bo več padal, temveč je bilo bolj verjetno, da se bo ponovno dvignil. Ta trend se je namreč kazal že v podatkih, ki so bili na voljo za leto 2011 in se kasneje tudi potrdil. 2) Trajnostno delo na področju suicidologije: Več mednarodnih študij je pokazalo, da preventivni programi delujejo, če imajo zagotovljen daljši časovni okvir implementacije, so del nacionalnih programov in se obnavljajo redno. S programom, ki deluje na daljši rok, smo tako prvič omogočili tovrstno sistematično preventivno delo pri nas. Skozi raziskovalne projekte pridobivamo nova spoznanja, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti aplikativnega dela. Izvajanje visoko kakovostnih in naprednih znanstvenih raziskovalnih programov pa hkrati viša ugled Slovenije kot države, ki investira v učinkovito reševanje enega izmed večjih problemov javnega zdravstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
