Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovenska nacionalna identiteta v luči turističnega diskurza

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.02  Humanistika  Jezikoslovje  Teoretično in uporabno jezikoslovje 

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
nacionalna identiteta, nacionalni atributi, turizem, turistični diskurz, medkulturna komunikacija, jezik in kultura, specializirani besedilni korpusi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27825  dr. Ana Beguš  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2016  99 
2.  21995  dr. Aleksandra Brezovec  Ekonomija  Raziskovalec  2014  379 
3.  20820  dr. Rada Cossutta  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  139 
4.  11607  dr. Lucija Čok  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014 - 2016  454 
5.  18478  dr. Goran Filipi  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2014  252 
6.  11543  dr. Marko Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2016  878 
7.  23937  Polona Matekovič    Tehnični sodelavec  2014 - 2016 
8.  17863  dr. Vesna Mikolič  Jezikoslovje  Vodja  2013 - 2016  576 
9.  34644  Martina Rameša  Sociologija  Raziskovalec  2016  34 
10.  30861  dr. Tina Rožac  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2014 - 2015  32 
11.  19351  dr. Mitja Sardoč  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2015 - 2016  735 
12.  33308  dr. Maja Smotlak  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2014  146 
13.  00299  dr. Irena Stramljič Breznik  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2016  646 
14.  34518  dr. Jerneja Umer Kljun  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  53 
15.  21347  dr. Ksenija Vidmar Horvat  Kulturologija  Raziskovalec  2013 - 2016  548 
16.  11655  dr. Ana Vovk Korže  Geografija  Raziskovalec  2013 - 2016  1.719 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.489 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  14.128 
3.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.938 
4.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  32.829 
Povzetek
Na identiteto nekega prostora in njegovih prebivalcev ter percepcijo obiskovalcev/turistov ima velik pomen globalni trg, ki sili nek nacionalni ali regionalni prostor k prepoznavnosti. Javne razprave v Sloveniji so že večkrat pokazale na nizko stopnjo identifikacije prebivalstva z elementi slovenske kulture in zaradi tega slabšo prepoznavnost slovenske države v mednarodnem okolju. Posledica takšnega stanja je razpršenost družbenih ciljev, ki usmerjajo gospodarski in splošni družbeni razvoj, čeprav so v »Strategiji razvoja Slovenije« (SRS) zagotavljanje identitete, prepoznavnost in ugled države v mednarodnem okolju izpostavljeni kot razvojni strateški cilj naše države. Tudi nekateri rezultati »Strategije trženja slovenskega turizma 2007-2011« (STST) kot glavno težavo na področju prepoznavnosti Slovenije navajajo pomanjkanje jasno opredeljenega ključnega sporočila oziroma identitete ter prepoznavne zgodbe in koristi, ki izhajajo iz nje. Podobno tudi »Predlog Strategije razvoja slovenskega turizma 2012-2016« kot enega glavnih vsebinskih ciljev predvideva prepoznavnost Slovenije v svetu.   Neka nacionalna skupnost na osnovi družbenega konsenza, izraženega skozi diskurz, izbere tiste nacionalne atribute, ki predstavljajo trajno identifikacijo države navznoter in navzven, to pomeni, da jih sprejme kot vrednote, ki jo opredeljujejo kot nacionalno skupnost in usmerjajo njen družbeni razvoj, hkrati pa jih izkorišča kot elemente svoje mednarodne prepoznavnosti. Še posebej to velja v sodobnih procesih nenehnega soočanja jezikov in kultur, kar pospeši oblikovanje idej o nacionalni identiteti neke skupnosti. V turizmu se to odrazi kot t. i. brendiranje države, tj. oblikovanje blagovne znamke neke države kot turistične destinacije in njenih specifičnih turističnih proizvodov.   Naloga projekta je tako analizirati oblikovanje slovenske nacionalne identitete na primeru turističnih besedil in njen vpliv na siceršnje reprezentacije nacionalne identitete. S tem namenom bodo opravljene interdisciplinarna (jezikoslovna, zgodovinska, geografska, sociološka) analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil ter bo izvedena javnomnenjska raziskava. Na tej osnovi bomo identificirali ključne nacionalne atribute ter oblikovali strategije oziroma model za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti s posebnim poudarkom na mladi populaciji na vseh stopnjah izobraževanja. Končni cilj projekta je oblikovanje dolgoročnih strateških razvojnih usmeritev države, povezanih z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za promocijo nacionalnih atributov v mednarodnem prostoru z namenom turistične in širše prepoznavnosti.   Rezultate projekta lahko v tem smislu razdelimo v tri kategorije: a) opravljena interdisciplinarna analiza dokumentov, jezikoslovna in diskurzivna analiza besedilnega korpusa TURK in drugih turističnih besedil, analiza rezultatov javnomnenjske raziskave, b) identifikacija ključnih nacionalnih atributov Slovenije v začetku 21. stoletja, vključno z oblikovanjem strategije oziroma modela za njihovo promocijo in diseminacijo v javnosti ter nadaljnje spremljanje njihovega razvoja, c) oblikovanje dolgoročnih strateških usmeritev družbenega razvoja, povezanega z nacionalnimi atributi, ter oblikovanje komunikacijskih strategij za njihovo promocijo v mednarodnem prostoru.   Rezultati projekta bodo predstavljali podlago za sprejemanje strateških odločitev ter odločitev o oblikovanju družbenih politik in tako prispevali k dolgoročni blaginji in trajnostnemu razvoju Slovenije. Imeli bodo neposreden vpliv na povečanje konkurenčnosti in hkrati večjo socialno kohezivnost Slovenije, kar je še posebej pomembno v današnjem času družbene in ekonomske krize, ko je na eni strani potrebno delovati varčno, na drugi pa načrtovati nadaljnjo gospodarsko rast. Na osnovi izdelanih metod se bo lahko tudi longitudinalno spremljalo razvoj slovenskih nacionalnih atributov.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt pomeni nadaljevanje prejšnjih projektov na področju turističnega diskurza na istem inštitutu in s tem predstavlja sistematičen in kontinuiran pristop k analizi trženja turističnih proizvodov in storitev. Jezikoslovna analiza v večjezičnem korpusu turističnih besedil z vidika pomenoslovja, analize diskurza in medkulturne pragmatike predstavlja eno prvih širše zastavljenih analiz turističnega diskurza na osnovi besedilnega korpusa v Sloveniji. Specializirani besedilni korpusi, v našem primeru s področja turizma, so pomembna jezikovna infrastruktura za posamezno družbeno področje, zato raziskave na tej osnovi pomenijo trajen prispevek k razvoju strokovnih oziroma področnih jezikov. Izvirni znanstveni rezultati projekta bodo relevantni za razumevanje načina, kako se v jeziku/jezikovni praksi, predvsem na semantično-pragmatični ravnini, konstruira pojem nacionalne identitete; rezultati bodo imeli dolgoročen potencialni vpliv, saj bodo pomenili eno prvih sistematičnih analiz slovenske nacionalne identitete, kot se odraža v turističnem diskurzu. Gre za interdisciplinarni pristop (jezikoslovni, sociološki, geografski, zgodovinski) k povezanosti nacionalne identitete, jezika in turizma. Rezultati bodo uporabni tako za načrtovanje strateških družbenih ciljev, ki usmerjajo splošni družbeni razvoj slovenske države, s poudarkom na področju turizma, kot tudi na področju prevajanja in izobraževanja, kjer lahko izsledki raziskave doprinesejo k bolj učinkoviti medkulturni komunikaciji. Tovrstni pristop predstavlja izvirno metodologijo v svetovnem merilu, ki se lahko s pridom uporabi tudi pri načrtovanju nacionalne strategije turizma ter nasploh snovanju turistične podobe in identitete v drugih državah.
Pomen za razvoj Slovenije
Poskus opredelitve nacionalnih atributov na osnovi avtentičnih besedil s področja turizma je izjemno relevanten, saj nacionalni atributi predstavljajo temeljne vsebinske gradnike državne identitete, na katerih lahko temelji celoten družbeni razvoj in ki potemtakem lahko predstavljajo osnovne razvojne usmeritve slovenske družbe. Po petindvajsetih letih samostojnosti slovenske države je konsenz o nacionalnih atributih, ki so podlaga razvojnih usmeritev slovenske družbe, nujen. Projekt tako izkazuje trajnostne učinke tako na področju predstavljanja države kot turistične destinacije kot tudi dolgoročen vpliv na nacionalno gospodarstvo v celoti ter njegovo uspešnost in prepoznavnost v mednarodnem okviru. Rezultati projekta bodo tako imeli neposreden vpliv na posamezne gospodarske subjekte, v turistični panogi in drugih gospodarskih dejavnostih, na eni strani kot tudi na povečanje konkurenčnosti Slovenije in večjo socialno kohezivnost na drugi strani. Pri tem bodo oblikovane usmeritve v okviru projekta lahko predstavljale podlago za sprejemanje strateških odločitev tudi v prihodnje. Posredni pomen projekta za družbo se kaže predvsem v njegovih učinkih na promocijo države, saj oblikovanje in krepitev celostne podobe države predstavlja temelj za enakovredno in uspešno delovanje države v mednarodnem kontekstu, in to na vseh področjih, od ekonomskega do področij diplomacije, kulture ter drugih družbenih področij. Samo država, ki ima jasno izoblikovane atribute nacionalne identitete, lahko predstavlja samozavestnega in uspešnega partnerja v sodobnih integracijskih procesih tako v okviru Evropske unije kot na globalni ravni, kar omogoča učinkovito vključevanje v mednarodno delitev dela. Obenem se hkrati z ozaveščanjem slovenskih nacionalnih atributov in s promocijo slovenske države sooblikuje tudi zavest o identiteti Evropske unije ter se le-ta utrjuje tudi kot pomembna turistična destinacija. Tovrstni pristop se lahko s pridom uporabi tudi pri načrtovanju nacionalne in evropske strategije turizma ter snovanju nacionalne ter nadnacionalne identitete v drugih državah, pri čemer se lahko z dostopanjem do tujih znanj metode še nadgradijo. Na osnovi rezultatov projekta bi bilo potrebno posebno skrb nameniti še nadaljnjemu procesu ozaveščanja nacionalnih atributov med najširšo slovensko populacijo, še posebej med mlado populacijo, vključeno v izobraževalni proces na vseh stopnjah. Mlade generacije bodo namreč pomembni akterji slovenske družbe v prihodnosti in s tem tudi soodločevalci pri nadaljnjem oblikovanju identitete in prepoznavnosti slovenske države in Evropske unije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno