Projekti / Programi
Slovenski diplomati in zunanjepolitični vidiki osamosvajanja Republike Slovenije, 1980?1992
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
sodobna zgodovina, 1980–1992, mednarodni odnosi, zunanja politika, diplomacija, paradiplomacija, razdružitev Jugoslavije, osamosvojitev Slovenije
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Namen projekta je sistematična analiza in historična rekonstrukcija delovanja slovenskih diplomatov in drugih zunanjepolitičnih akterjev v kontekstu razkrajanja avtoritarnega sistema in jugoslovanske federacije ter velikih sprememb v mednarodni politiki v obdobju 1980–1992. Čeprav gre za prelomno obdobje razpadanja Jugoslavije in osamosvajanja Slovenije, so bili, v nasprotju z notranjepolitičnimi in obrambnimi aspekti, zunanjepolitični vidiki nastajanja nove države doslej raziskani le na splošni, pregledni ravni. Projekt se umešča v kontekst preučevanja diplomatske zgodovine, ki se šele v zadnjih letih konstituira kot samostojna smer znotraj slovenskega zgodovinopisja. Hkrati pomeni nadaljevanje sistematične raziskave sodobne slovenske diplomatske zgodovine v okviru projekta Slovenci v jugoslovanski diplomaciji in v zunanjepolitičnem delovanju 1941–1980, ki ga od leta 2011 izvajamo na UP ZRS v Kopru. Čeprav je bilo naslednje obdobje od 1980 do 1992 prelomno, so dosedanje znanstvene raziskave zunanjepolitičnih vidikov osamosvajanja Slovenije omejene le na glavne diplomatske poteze slovenskega vodstva v letu 1991, medtem ko so republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih skoraj povsem spregledane. Poleg tega je v sicer številnih tujih znanstvenih delih, ki obravnavajo odnos zunanjih sil do razdružitve Jugoslavije, dogajanje v Sloveniji v senci vojn na Hrvaškem in v BiH ter največkrat obravnavano obrobno ali kot predmet posameznih razprav.
Vsebinsko je projekt razdeljen na tri med seboj povezane sklope:
1) Republiška zunanjepolitična pobuda v osemdesetih letih;
2) Oblikovanje zunanje politike samostojne države;
3) Odnos velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve.
Raziskava bo temeljila na kritični analizi in interpretaciji zgodovinskih virov in relevantne literature, njen izvirni del pa se bo opiral predvsem na arhivske in ustne vire, z zbiranjem katerih imajo sodelujoči raziskovalci že veliko izkušenj iz dosedanjega projekta. V zvezi z razpadanjem Jugoslavije in osamosvajanjem Slovenije sta projektni vodja in projektni partner že objavila temeljni referenčni deli (J. Pirjevec, Le guerre jugoslave 1991–1999, 2001; B. Repe, Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije, 2002), ki na pregledni ravni obravnavata tudi nekatere zunanjepolitične aspekte tega procesa. Projektna skupina se bo zato osredotočila na manj znana ozadja oblikovanja diplomatske mreže nove države, dvojno funkcijo Slovencev v jugoslovanskem diplomatskem korpusu, odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami, vlogo srednjeevropskih držav v prizadevanjih za mednarodno priznanje Slovenije idr. Republiške zunanjepolitične pobude v osemdesetih letih in diplomatski vidiki osamosvajanja Slovenije bodo rekonstruirani na podlagi domačih in tujih arhivskih virov ter ustnih pričevanj, raziskava odnosa velikih sil do Jugoslavije in njene razdružitve pa se bo pretežno opirala na dostopne vire v tujini (Washington, Pariz, Berlin idr.), ki so jih projektni sodelavci v precejšnji meri že evidentirali, dopolnila pa jih bodo tudi ustna pričevanja. Projektne aktivnosti bodo trdno izhodišče za vključitev sodelujočih raziskovalcev v širšo razpravo o zunanjepolitičnih vidikih razpadanja Jugoslavije in posledično za večjo prepoznavnost in primerljivost slovenske historiografije.
Pomen za razvoj znanosti
Medtem ko so bile dosedanje raziskave usmerjene predvsem na zadnja leta obstoja SFRJ, na obdobje stopnjevanja kriznih razmer in izbruh nasledstvenih vojn, je bila v tem projektu pozornost usmerjena na daljše časovno obdobje in širši mednarodni prostor. Poleg oblikovanja zunanje politike samostojnih držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in odnosa velesil do njene razdružitve, smo osvetlili tudi republiške zunanjepolitične aktivnosti, ki jih je omogočila ustava iz leta 1974. Predstavljena je bila tudi recepcija tega procesa s strani velikih sil in mednarodnih zvez, kakor tudi pogledi nekaterih evropskih in neevropskih držav na jugoslovansko krizo. V zvezi z oblikovanjem samostojnih zunanjih politik jugoslovanskih republik so sodelujoči raziskovalci poleg aktivnosti izpostavljenih političnih in diplomatskih osebnosti osvetlili tudi delovanje transnacionalnih akterjev, ki so odigrali pomembno, a malo znano vlogo v ozadju diplomatskega dogajanja, zlasti gospodarska in intelektualna omrežja, obveščevalne službe, diaspore in manjšine, mediji, Katoliška cerkev idr. Opravljene raziskave so zapolnile nekaj opaznih vrzeli v poznavanju prelomnega obdobja osemdesetih let in osamosvajanja Slovenije, ki je bilo doslej analizirano predvsem z vidika notranje politike. S sočasno usmeritvijo raziskovalnega fokusa tako na nivo republike in njenih zunanjepolitičnih dejavnosti kot na nivo jugoslovanske zvezne diplomacije ter prikazom tega v kontekstu globalnih premikov ob koncu hladne vojne smo opravili kvalitativni preskok k celovitejšemu razumevanju delovanja slovenske diplomacije in paradiplomatskih akterjev v obravnavanem obdobju. Problemski sklopi, v okviru katerih je potekala raziskava, so poleg izvirih empiričnih raziskav zahtevali tudi razvijanje novih metodoloških pristopov, kjer smo historiografske pristope kombinirali s pristopi, značilnimi za študije mednarodnih odnosov, mednarodnega prava in ekonomije. Med rezultati projekta lahko izpostavimo znanstveno monografijo projektnega partnerja Boža Repeta: politično biografijo Milana Kučana, ki je kot predsednik slovenskega predsedstva v letih 1990–1992 opravljal eno ključnih zunanjepolitičnih funkcij nastajajoče države ter se tudi kasneje vključeval v mirovne iniciative na Balkanu. Projektni vodja Jože Pirjevec je na podlagi sistematične analize deklasificirianih arhivov vzhodnonemške tajne službe Stasi oz. njene zunanjepolitične veje HVA rekonstruiral sliko, ki so si jo v vzhodnem bloku ustvarili o sredobežnih tokovnih znotraj Jugoslavije. Na drugi strani je članica projektne skupine Mateja Režek prek vpogleda v tajne obveščevalne stike med izraelskim Mosadom in slovensko Službo državne varnosti dobila vpogled v izraelsko in tudi ameriško razumevanje kočljive situacije. Podobno je tudi Jure Ramšak s svojo analizo bilateralnih odnosov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo, tako z beograjske kot londonske perspektive, prikazal ne le britanski, ampak posredno tudi pogled Evropske skupnosti na dogajanje v Jugoslaviji. Pomembni so tudi prispevki k poznavanju delovanja Katoliške cerkve v Sloveniji v kritičnih trenutkih slovenskega osamosvajanja (Egon Pelikan), srednjeevropskih pobud slovenske politike (Andrej Rahten), mirovnih naporov Organizacije združenih narodov ob izbruhu sovražnosti (Kornelija Ajlec) idr. Izsledki raziskav so bili predstavljeni na dobro obiskani mednarodni znanstveni konferenci, ki smo jo organizirali novembra 2016 v Kopru, in objavljeni v visoko indeksiranih znanstvenih revijah Annales, Series historia et sociologia in Acta Histriae. Ocenjujemo, da smo s temi rezultati dosegli večjo prepoznavnost slovenske historiografije tako na območju nekdanje Jugoslavije kot širše ter ustvarili solidno temelje za nadaljnje komparativne študije.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje diplomatske zgodovine je nedvomno področje, za katerega imata v prvi vrsti interes Ministrstvo za zunanje zadeve RS in širša strokovna javnost, ki se ukvarja z mednarodnimi odnosi. Ob dvajseti obletnici vstopa Slovenije v OZN je na nujnost tovrstnih raziskav opozoril tudi Klub nekdanjih slovenskih diplomatov. Glede na to, da raziskava zajema čas vzpostavljanja samostojne zunanje politike Republike Slovenije, bodo njeni rezultati lahko služili za izobraževalne potrebe Ministrstva za zunanje zadeve RS, saj je spoznavanje diplomatske zgodovine osnova slehernega šolanja bodočih diplomatov. Pomen projektnih izsledkov ne bo le v spoznavanju historične perspektive slovenske diplomacije, ampak tudi pri naslavljanju aktualnih vprašanj, kot je vloga majhnih narodov v mednarodnih odnosih in vprašanje gospodarske diplomacije, ki jim je bila v okviru projektne raziskave namenjena posebna pozornost. Poleg tega se je raziskava dotaknila tudi konkretnih problemov, ki so še vedno na dnevnem redu aktualne slovenske zunanje politike, npr. vprašanje sukcesije, izhodišč zunanjepolitičnih odnosov s Hrvaško, odnosa do dediščine plodnih stikov z državami globalnega Juga (Gibanjem neuvrščenih) itd. Pomen tovrstnega razmisleka je v otvoritvenem nagovoru na znanstveni konferenci "Mednarodni in transnacionalni vidiki jugoslovanske krize in nastanka držav naslednic SFRJ" v Kopru novembra 2016, na kateri so sodelovali člani projektne skupine in več uveljavljenih tujih raziskovalcev, poudaril tudi predsednik Državnega zbora RS Milan Brglez. Projektni sodelavci so vložili veliko napora tudi v organizacijo okrogle mize z nekdanjimi slovenskimi politiki in diplomati, ki je ob velikem zanimanju strokovne in širše javnosti ter medijev prinesla vpogled v zakulisje diplomatskega dogajanja v ključnih trenutkih za nastanek države, ta dragocena pričevanja pa so avdiovizualno zabeležena in dostopna prek spleta (Okrogla miza z nekdanjimi slovenskimi politiki in diplomati, Koper, 10. 11. 2016: https://www.youtube.com/watch?v=NnD7Bo7TKtw). S svojimi strokovnimi nasveti so člani projektne skupine tvorno podprli tudi objavo memoarskih del tedanjih diplomatov, ki lahko po svoji sporočilni vrednosti pomenijo svojevrsten učbenik njihovim naslednikom. Z ovrednotenjem vloge slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji ter Slovencev po svetu pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije smo želeli poudariti tudi pomen tovrstnega sodelovanja, o katerem je prek svojega aktivnega družbenega angažmaja, prisotnosti v medijih ter kot redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predsednik njenega odbora za preučevanje narodnih manjšin, ozaveščal projektni vodja Jože Pirjevec, vodja in člani projekta pa so se vključili tudi v razpravo o notifikaciji Avstrijske državne pogodbe. Vodja projekta Jože Pirjevec ter člana projektne skupine Mateja Režek in Egon Pelikan so kot predavatelji sodobne slovenske in svetovne zgodovine izsledke svojih raziskav vključili tudi v pedagoško delo, ki so ga do oktobra 2016 opravljali na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, podobno tudi član projekta Andrej Rahten v okviru svojega pedagoškega dela na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter raziskovalna partnerja Božo Repe in Kornelija Ajlec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
