Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Tehnologija pridelave hrušk in češenj

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Tehnologija pridelave, hruška, češnja, pridelava, poobiralni postopki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  34840  Matjaž Beber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  25 
2.  28296  Brigita Bračko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  13 
3.  35363  dr. Vlasta Cunja  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  18 
4.  35366  dr. Anka Čebulj  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  62 
5.  37631  Biserka Donik Purgaj  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2017  111 
6.  09478  dr. Nikita Fajt  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  165 
7.  34668  Tadej Heric    Tehnični sodelavec  2014 - 2015 
8.  00927  dr. Janez Hribar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  857 
9.  14033  dr. Metka Hudina  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  601 
10.  25505  dr. Jerneja Jakopič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  167 
11.  24183  Matej Jeraša    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
12.  29499  dr. Jure Kolarič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  19 
13.  34206  Matjaž Lerš    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
14.  13492  dr. Mario Lešnik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  552 
15.  20694  mag. Jože Miklavc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  106 
16.  23631  dr. Maja Mikulič Petkovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  341 
17.  39994  Davor Mrzlić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 
18.  33605  dr. Saša Piskernik  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  58 
19.  19203  dr. Tomaž Požrl  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  208 
20.  36437  dr. Jan Reščič  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  34 
21.  19348  dr. Črtomir Rozman  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2014 - 2017  608 
22.  20686  dr. Denis Rusjan  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  422 
23.  29419  dr. Valentina Schmitzer  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  139 
24.  33607  Marijan Sirk    Tehnični sodelavec  2014 - 2017 
25.  07552  dr. Anita Solar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  491 
26.  08746  dr. Matej Stopar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  428 
27.  06404  dr. Franci Štampar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  1.165 
28.  29436  dr. Petra Terpinc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  97 
29.  13520  dr. Stanislav Tojnko  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  478 
30.  19081  dr. Tatjana Unuk  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2014 - 2017  268 
31.  28251  dr. Andreja Urbanek Krajnc  Biologija  Raziskovalec  2014 - 2017  199 
32.  11759  dr. Valentina Usenik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  385 
33.  22596  Stanislav Vajs  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  88 
34.  20165  dr. Robert Veberič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  518 
35.  05733  dr. Rajko Vidrih  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  728 
36.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2016  170 
37.  19640  dr. Emil Zlatić  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014 - 2017  151 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0148  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor  Maribor  5129877000  947 
2.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.086 
4.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.133 
5.  1360  KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA  Nova Gorica  5051754  873 
Povzetek
Jabolka so edina sadna vrsta, ki v Sloveniji zadoščajo zahtevam glede samooskrbe. Razlogi za tako situacijo so večplastni. Najpomembnejši so nedorečeni tehnološki ukrepi v pridelavi posameznih, v Sloveniji tradicionalnih sadnih vrst, kot sta češnja in hruška, sušni stresi, nedorečene poobiralne tehnologije ipd. Rdeča nit, ki ji sledi ta projekt, je nadaljevanje vsebin CRP iz leta 2009 ter 2011, kjer je bilo moč prepoznati težišče raziskav v sadjarstvu v smeri vsesplošnega zmanjševanja pesticidov v pridelavi sadja na način kombiniranja IP (integrirane) izboljšane IP (0,0 MRL – pridelava sadja brez ostankov pesticidov) in EKO (ekološke) pridelave, pridelave sadja brez škropljenja ter izvajanja alternativnih metod varstva sadnih rastlin (biotični pripravki, kombinacije podrasti…). Ta se je v sedanjem projektu omejila predvsem na nerešenem tehnološkem problemu varstva hrušk pred hruševo bolšico ter reševanje problematike gnilobe pri češnji. Ob tem je potrebno za omenjeni sadni vrsti rešiti še kompleksna vprašanja glede prehrane sadnih rastlin ter primernosti različnih načinov namakanja. To sta dva ukrepa v pridelavi, ki imata neposredni vpliv na fiziološke procese v sadnem drevju in s tem tudi na količino, kakovost in skladiščno sposobnost pridelka ter tudi na pojav škodljivcev in bolezni v pridelovalni sezoni. Sledenje posega tudi na področje iskanje alternativ uporabi herbicidov, torej drugačnega pristopa k zatiranju plevelov. Namakanje je ukrep, s kateri lahko na nek način »posegamo v klimatske razmere« in preprečujemo sušni stres, ki se lahko pri sadnih rastlinah odraža še več let naprej. Zadnja leta je pridelava češenj v Sloveniji v rahlem porastu, za kar je delno »kriva«, v primerjavi z jablano, enostavnejša pridelava. Glavni škodljivec, s katerim se srečujejo pridelovalci češenj, je češnjeva muha, druga velika nadloga pa je pokanje češenj, ki se v veliki meri kaže v gnilobi plodov. Podatki iz poskusov iz prejšnjih let nakazujejo tehnološke rešitve za preprečevanje pojava obojega, predvsem v kombinaciji pokrivanja češenj ter izbire primernega škropilnega programa. Zaradi specifike pojava omenjenega škodljivca in bolezni, ki povzročata veliko gospodarsko izgubo, je potrebno nadaljevati raziskave v smeri neodvisnosti pojavov od klimatskih razmer posameznega pridelovalnega leta. Izziv je prav tako najti tehnološko rešitev za preprečevanje oz. omejevanje pojava hruševe bolšice, največjega škodljivca v nasadu hrušk. Izziv je še večji, kadar se pridelovalec odloča za pridelavo v nekoliko »ohlapnejših« sistemih, kot so to npr. izboljšana IP pridelava (pridelava brez ostankov pesticidov – 0,0 MRL), ekološka pridelava in pridelala hrušk brez škropljenja. V tem primeru je potrebno oceniti vlogo predatorjev ter jo znati ovrednotiti v posameznem pridelovalnem sistemu. Eden od razlogov, da hruška spada med manj razširjene sadne vrste v Sloveniji, je tudi težava z oprašitvijo in oploditvijo, s katero se srečujejo pridelovalci hrušk. Pri tem poznamo dva ekstrema – potrebo po redčenju (npr. sorta 'Konferans') ter težavo s preslabo oploditvijo (sorta 'Viljamovka', 'Abate Fetel'). Preslaba oploditev pri hruški se vrsto let rešuje z uporabo rastnih hormonov giberelinov (partenokarpija), uporaba katerih pa je omejena na posamezne pridelovalne sisteme (prepoved v EKO). V praksi se preizkušajo določene tehnike izboljševanja oploditve pri hruški, ki bodo preizkušane v raziskovalnem delu tega projekta. Težava nedorečenih ukrepov glede povečevanja oveska zajema tudi češnjo. Prekomerno odpadanje plodičev v začetku njihovega razvoja je posledica več dejavnikov, med njimi neprimerne oploditve, neprimerne prehrane, kombinacije podlage in sorte, …. skratka porušenega fiziološkega ravnotežja drevesa. Na to temo do sedaj ni bilo ponujenega odgovora, zato je tema vključena v raziskavo v sklopu celostnega reševanja tehnoloških zahtev pri pridelavi češnje. Da bi se zgodba dopolnila, je potrebno, posebej pri hruški, definirati vpliv posamezni
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalne naloge projekta se dotikajo pomembnih tem. Nekatere od teh v naših pridelovalnih razmerah niso podrobno raziskane, zato tudi obstaja nekaj vrzeli glede reševanja strokovnih izzivov v praksi (v pridelavi). Vsebine bi lahko delili na več sklopov; pod prvega lahko prištejemo ukrepe, kot so namakanje, gnojenje in zatiranje plevelov. V tem sklopu bo poudarek na iskanju odgovorov glede primernosti načina namakanja hrušk in češenj. Gnojilni poskusi bodo dali odgovor o primernosti posameznega načina gnojenja hrušk in češenj (hranilo, odmerek, čas) v specifičnih pedoklimatskih razmerah. Iskanje alternativnih postopkov pri zatiranju plevelov pa sledi filozofiji zmanjševanja vnosa pesticidov v nasade. Drugi vsebinski sklop predstavljajo poskusi na temo preprečevanja pojava najpomembnejših bolezni (češnja) in škodljivcev (hruška) s pomočjo kombinacije raznih tehnoloških ukrepov, kot so pri češnji pokrivanje dreves ter prilagoditve škropilnih programov in pri hruški prilagoditve škropilnih programov ter načinov nege tal v nasadu z namenom povečevanja življenjskega prostora za predatorje kot ključnih akterjev pri zmanjševanju vnosa pesticidov v nasad. Tretji vsebinski sklop zajema študijo učinkov posameznih ukrepov v nasadu z namenom doseganja fiziološke stabilnosti sadnih dreves, za kar se pričakuje, da bo dana možnost vplivanja na boljšo zavezanost plodičev pri hruški in češnji. Povezavo med pred– in poobiralnimi tehnologijami predstavlja sklop poskusov, katerih vsebina bo definiranje dinamike zorenja in posledično obiralnega okna različnih sort hrušk ter definiranje parametrov kakovosti različnih sort hrušk iz različnih pridelovalnih sistemov. Ta sklop je smiselno zaključen z vsebinami iz poobiralnih ukrepov pri hruškah, ki zajemajo ukrepe dozorevanja v hladilnicah ter pripravo hrušk iz različnih pridelovalnih sistemov za trg. Ker razpisana vsebina predstavlja smiselno nadgradnjo prejšnjega razpisa CRP, bomo nadaljevali z določanjem ostankov FFS v plodovih češenj in hrušk iz različnih pridelovalnih sistemov. Vsebine poskusov in načini njihove zasnove omogočajo nadzorovano izvedbo ter pridobitev rezultatov, ki bodo predstavljali neposredni pomen za znanost. Hkrati so vsebine izbrane na način, da bodo ponudila neposredne odgovore in strokovne rešitve za posamezne tehnološke ukrepe v pridelavi, ki so hruško in češnjo potisnili na »stranski tir« pridelave. Napisana bodo navodila za izvedbo posameznega tehnološkega ukrepa v pridelavi hrušk in češenj, ki bodo dostopna vsem zainteresiranim (študentom, svetovalcev, pridelovalcem, …), hkrati bo v isti publikaciji predstavljeno ekonomsko vrednotenje posameznega načina pridelave.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija razpolaga z večjimi zemljišči, katerih značilnost je velika heterogenost, kar pomeni, da ne moremo neposredno povzeti »recepture« za pridelavo iz drugih sadjarskih območij. Iz zasnove predstavljenih poskusov je razvidno, da gre za inovativne pristope k reševanju posameznih tehnoloških izzivov v pridelavi hrušk in češenj ter hkrati njihovo prilagoditev pridelovalnim razmeram v različnih območjih po Sloveniji. Ti inovativni pristopi bodo omogočili pridelovalcu (posamezniku ali podjetju) stabilnejšo pridelavo ter večjo konkurenčnost na trgu. V Sloveniji glavnina (preko polovice) sadjarske pridelave predstavljajo jabolka. Veliko je število sadnih vrst, za katere so pridelovalne razmere v Sloveniji prav tako ugodne, vendar je samooskra z njimi majhna. V današnjih okoliščinah (tržnih, klimatskih) bodo rezultati projekta dali spodbudo za pridelavo sicer tradicionalnih, vendar zelo deficitarnih sadnih vrst. Ponudili bodo nekatere tehnološke rešitve za gospodarno, ekonomsko upravičeno pridelavo na osnovi inovativnega pristopa okolju in predvsem potrošniku prijaznejše tehnologije. Nekatera podjetja so že začutila to tržno priložnost in so svoje nasade ponudila kot objekte za izvedbo poskusov. Skupno obema proučevanima sadnima vrstama je torej majhen delež samooskrbe in priložnost, saj trg obstaja. Širitev pridelave v Sloveniji tradicionalnih sadnih vrst ponuja veliko možnosti odpiranja novih delovnih mest in samozaposlitve ter širitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno