Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gradbeni objekti in materiali

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
trajnostno gradbeništvo, energetska učinkovitost, alternativni viri energije, potresno inženirstvo, požarno inženirstvo, vpliv na okolje, reciklaža, imobilizacija toksičnih odpadkov, trajnost objektov, degradacijski procesi, prometna in energetska infrastruktura, nano-materiali, kulturna dediščina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (61)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  35411  dr. Andrej Anžlin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  119 
2.  16394  dr. Mirjam Bajt Leban  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  290 
3.  22313  dr. Janez Bernard  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  129 
4.  04258  mag. Alojz Bevc  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  157 
5.  51710  dr. Martina Cvetković  Gradbeništvo  Raziskovalec začetnik  2018  10 
6.  33293  dr. Jerneja Češarek Kolšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  67 
7.  27655  dr. Sabina Dolenec  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2018  465 
8.  11292  dr. Vilma Ducman  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  500 
9.  52082  dr. Marija Đurić  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2018  13 
10.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  290 
11.  24339  dr. Matija Gams  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2017  204 
12.  14934  dr. Mateja Golež  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  230 
13.  08670  dr. Jože Hafner  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  63 
14.  23403  dr. Miha Hiti  Meroslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  56 
15.  30873  dr. Barbara Horvat  Materiali  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  101 
16.  37501  dr. Miha Hren  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  57 
17.  13411  dr. Sabina Jordan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  287 
18.  31855  dr. Miha Jukić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2018  24 
19.  14943  Friderik Knez  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  289 
20.  14926  dr. Nataša Knez  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  108 
21.  33198  dr. Lidija Korat  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  126 
22.  22315  dr. Tadeja Kosec  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2018  333 
23.  24337  dr. Miha Kramar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  73 
24.  27532  dr. Maja Kreslin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  142 
25.  17353  Viljem Kuhar    Tehnični sodelavec  2015 - 2017  320 
26.  02667  Bojan Leben  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2017  94 
27.  08281  dr. Andraž Legat  Gradbeništvo  Vodja  2015 - 2018  484 
28.  21593  dr. Stanislav Lenart  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  227 
29.  05697  mag. Marjanca Lutman  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  481 
30.  37333  dr. Katja Malovrh Rebec  Energetika  Raziskovalec  2016 - 2018  88 
31.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2018  318 
32.  05930  dr. Ana Mladenović  Geologija  Raziskovalec  2015 - 2018  818 
33.  37699  dr. Petra Močnik  Materiali  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  36 
34.  51945  dr. Maruša Mrak  Geologija  Mladi raziskovalec  2018  45 
35.  32104  dr. Peter Nadrah  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2018  76 
36.  38399  dr. Andreea Oarga-Mulec  Varstvo okolja  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  70 
37.  36451  dr. Primož Oprčkal  Geologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  124 
38.  24096  dr. Tomaž Pazlar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  119 
39.  04137  dr. Borut Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  203 
40.  35412  dr. Andreja Pondelak  Materiali  Raziskovalec  2015 - 2018  92 
41.  38191  dr. Tajda Potrč Obrecht  Energetika  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  27 
42.  05703  mag. Mihael Ramšak  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  146 
43.  13700  mag. Mojca Ravnikar Turk  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  210 
44.  05706  dr. Andrej Rebec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  121 
45.  51944  dr. Rožle Repič  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2018  27 
46.  34381  dr. Nejc Rozman  Materiali  Raziskovalec začetnik  2015 - 2018  39 
47.  12521  dr. Andrijana Sever Škapin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  423 
48.  13200  dr. Aljoša Šajna  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  194 
49.  27939  Luka Škrlep  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  129 
50.  35413  dr. Mateja Štefančič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  33 
51.  32022  dr. Erika Švara Fabjan  Kemija  Raziskovalec  2015 - 2018  71 
52.  00654  dr. Miha Tomaževič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  743 
53.  37502  dr. Petra Triller  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  67 
54.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  214 
55.  28775  dr. Rok Vezočnik  Geodezija  Raziskovalec  2018  87 
56.  22096  dr. Gregor Vidmar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  54 
57.  31991  dr. Petra Vrhovnik  Geologija  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  153 
58.  20335  dr. Bojan Zajec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  182 
59.  32263  dr. Vesna Zalar Serjun  Geologija  Raziskovalec  2016 - 2018  126 
60.  31990  dr. Lea Žibret  Gradbeništvo  Raziskovalec začetnik  2017 - 2018  57 
61.  10771  dr. Aleš Žnidarič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2015 - 2018  410 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  10.354 
Povzetek
Trajnostno gradbeništvo je eden ključnih delov trajnostnega razvoja družbe kot celote, saj zagotavlja varovanje naravnih virov in zmanjševanje vplivov na okolje. V tem smislu se naše raziskave ne navezujejo samo na ožje področje gradbeništva, temveč tudi na učinkovito rabo virov, zmanjševanje vplivov na okolje, ter sociološki vidik bivanja. Raziskave v okviru predlaganega programa zagotavljajo neposreden stik z najnovejšimi tehnologijami in trendi razvoja. Naše raziskave bodo torej še naprej usmerjene na področja, ki so pomembna pri razvoju in implementaciji gradbenih materialov in objektov, oziroma trajnostnega gradbeništva v celoti: a) varnost/stabilnost objektov b) trajnost objektov (vključno z karakterizacijo degradacijskih procesov in razvojem metod za njihovo preprečevanje), c) razvoj in uporaba novih materialov (uporaba novih postopkov, vključno z nanotehnologijami),  d) uporaba/imobilizacija odpadkov/sekundarnih surovin, e) energetska učinkovitost objektov (ustrezna uporaba novih materialov in tehnologij). Posamezna področja se bodo med seboj dopolnjevala, s tesnejšim sodelovanjem med različnimi skupinami raziskovalcev pa pričakujemo sinergijske učinke raziskav tudi na ožjih področjih. Večino omenjenih področij bomo posebej povezali v horizontalnih segmentih: f) trajnostna gradnja (energijski, ekološki, ekonomski in sociološki vidik), g) gradbeni objekti posebnega pomena (prometna infrastruktura, pregrade, odlagališča), h) objekti kulturne dediščine. Velika večina raziskav programske skupine je že sedaj vključena v mednarodne projekte (predvsem v EU Okvirnih programih), kar dokazuje da so raziskave pomembne za razvoj znanosti v širšem smislu in lahko pričakujemo, da bodo v mednarodnem merilu pomembni tudi njihovi rezultati. Pri naših raziskavah bomo tesno sodelovali predvsem z našimi partnerji v ENBRI (European Network of Building Research Institutes), Nanocem (Industrial/Academic Research Network on Cement and Concrete), in FEHRL (Forum of European National Highway Research Laboratories). Tudi v prihodnje bomo usmerjeni k čim učinkovitejši implementaciji znanja iz drugih temeljnih ved, saj lahko z njihovo kombinacijo uspešno kreiramo nova znanstvena spoznanja na področju trajnostnega gradbeništva. Pri teh raziskavah bomo sodelovali predvsem z IJS, KI, ter Univerzami v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Na tehničnih segmentih trajnega gradbeništva bomo tesno sodelovali s partnerji iz Evropske organizacije za tehnične ocene (EOTA), kjer koordiniramo delo skupine za obravnavo trajnostnih vidikov gradbenih proizvodov ter tako soustvarjamo obrise zakonodaje EU na tem področju. Poleg tega bomo v okviru sodelovanja v številnih mednarodnih projektih in združenjih še naprej delovali kot vmesni člen med svetovnim tehnološkim razvojem in industrijskimi partnerji, saj tako neposredno prenašamo znanje in izkušnje v industrijsko prakso.
Pomen za razvoj znanosti
Velika večina raziskav programske skupine je že sedaj vključena v mednarodne projekte (predvsem v EU Okvirnih programih), kar dokazuje, da so raziskave pomembne za razvoj znanosti v širšem smislu in lahko pričakujemo, da bodo v mednarodnem merilu pomembni tudi njihovi rezultati. V tem smislu so usmeritve naših raziskav bolj ali manj podobne tistim v tujini: razvoj novih materialov (vključno z nano-materiali) in tehnologij, povečanje trajnosti materialov in objektov, izboljšanje energetske učinkovitosti in uporaba alternativnih virov energije, uporaba sekundarnih surovin in zmanjšanje vplivov na okolje, reševanje specifičnih problemov povezanih s prenovo starejših objektov, oziroma ohranitvijo kulturne dediščine, razvoj ali modifikacija tehnik in metodologij za ocenjevanje ter spremljanje stanja objektov. Določene specifike naših raziskav so povezane predvsem s posebnimi lastnostmi stavb in inženirskih objektov, ter značilnostmi naravnih virov in okolja (potresne obremenitve).  Programska skupina se je s svojimi rezultati uveljavila v mednarodnem merilu, o čemer pričajo objavljena dela v znanstvenih revijah najvišjega ranga na vseh področjih delovanja, številni citati objavljenih del, vpetost raziskovalcev kot stalnih recenzentov, ter članstva v mednarodnih združenjih. Kljub temu, da so naše raziskave pretežno aplikativno usmerjene, na veliko področjih vzdržujemo neposreden stik z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. V predlaganem programu pričakujemo, da bomo bistveno doprinesli k širjenju znanstvenih spoznanj predvsem na naslednjih aktualnih tematikah: raziskave na področju potresnega inženirstva, študij dinamičnega obnašanja zemljin, modeliranje požarnih scenarijev, razvoj nano-materialov za uporabo v gradbeništvu, razvoj kompozitov z uporabo sekundarnih surovin/odpadkov, vključno z imobilizacijo toksičnih komponent, raziskave in razvoj različnih postopkov remediacije s kovinami onesnaženih zemljin, raziskave kompleksnih degradacijskih procesov (alkalno-silikatna reakcija, korozija jekla v betonu, napetostno-korozijsko pokanje, tribo-korozijski procesi), karakterizacija degradacijskih procesov historičnih materialov in razvoj nadomestnih materialov, razvoj materialov in tehnologij za izboljšanje trajnosti posameznih materialov in vrst objektov, modeliranje toplotnih tokov in vlage v stavbah ob določenih pogojih okolja, razvoj in implementacijo različnih merilnih tehnik in metodologij za ovrednotenje stanja materialov in objektov, evalvacija različnih metod za oceno življenjskega kroga. Pričakujemo, da bomo znanstveni nivo, ne samo na prej omenjenih, temveč tudi na ostalih področjih, v prihodnje še poglobili. Zagotovilo za to sta intenzivno povečanje sodelovanja programske skupine z vrhunskimi znanstveniki in raziskovalnimi skupinami doma in v tujini, ter kadrovske okrepitve posameznih področij z novimi raziskovalci. Predlagani raziskovalni program bo pomemben tudi za vzgojo novih raziskovalcev prek sodelovanja v pedagoškem procesu s fakultetami različnih ved na Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Mariboru, Univerzi v Novi Gorici in več univerzami v tujini. Tudi v prihodnje bomo usmerjeni k čim učinkovitejši implementaciji znanja iz drugih temeljnih področij, saj lahko z njihovo kombinacijo uspešno kreiramo nova znanstvena spoznanja. To je še posebej pomembno za trajnostno gradbeništvu, ki združuje znanja številnih temeljnih ved in različnih uporabnih področij. Istočasno bodo rezultati naših raziskav, tako kot do sedaj, prispevali tudi k osnovnemu znanju posameznih ved, ter usmerjali aktivnosti na aplikativnih področjih. Zato ocenjujemo, da bo delovanje programske skupine tudi v prihodnje imelo velik pomen za razvoj znanosti na širšem področju gradbeništva, ter posredno tudi na nekatera ostala področja tehnike in naravoslovja.
Pomen za razvoj Slovenije
Področje gradbeništva v vseh razvitih državah predstavlja močno industrijsko vejo, ki posredno vpliva tudi na velik krog ostalih industrijskih panog, še posebej je povezano z infrastrukturo v prometu, energetiki in komunalnih dejavnostih. Istočasno je trajnostno gradbeništvo eden ključnih delov trajnostnega razvoja družbe kot celote. V tem smislu se naše raziskave ne navezujejo samo na ožje področje gradbeništva, temveč tudi na učinkovito rabo virov, zmanjševanje vplivov na okolje, ter sociološki vidik bivanja. Raziskave v okviru predlaganega programa zagotavljajo neposreden stik z najnovejšimi tehnologijami in trendi razvoja. S sodelovanjem v številnih mednarodnih projektih in združenjih smo vmesni člen med svetovnim tehnološkim razvojem in industrijskimi partnerji, saj neposredno prenašamo znanje in izkušnje v industrijsko prakso.  Stabilnost in varnost gradbenih objektov sta že sama po sebi pomembna za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj. Porušitev ali izrazita poškodovanost objektov (stavb, infrastrukturnih in industrijskih objektov) med potresom (večji del Slovenije spada med tektonsko aktivna področja), poplavami, zaradi zemeljskih plazov ali požara, bi poleg človeških žrtev lahko povzročila tudi prekinitev gospodarskih dejavnosti države. Potrebno je omeniti, da bi bila v takem primeru relativno velika tudi verjetnost onesnaženj, oziroma ekoloških katastrof. Zato so raziskave na segmentu potresnega in požarnega inženirstva, ter varstva pred poplavami in plazovi, izjemno pomembne za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gradbeni objekti s posebnimi zahtevami (prometna infrastruktura, energetski objekti, odlagališča) morajo poleg splošnih zahtev izpolnjevati še dodatne zahteve, ki so določene s posebnostmi njihovega delovanja in vplivi okolja. Zato so specifične tudi zahteve pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in sanacijah te vrste objektov. Naše raziskave bodo omogočile optimalno izpolnitev teh zahtev, povezanih z varnostjo, trajnostjo, zmanjšanjem vplivov na okolje, ter tudi ekonomičnostjo posameznih operacij (gospodarjenje z objekti). Posebej pomembna je ustrezna izvedba omenjenih aktivnosti pri jedrskih objektih (vključno z odlagališči jedrskih odpadkov), saj vsaka napaka poleg neposrednih človeških žrtev in izjemne gospodarske škode lahko povzroči dolgoročno ekološko katastrofo velikih razsežnosti. Z raziskavami na področju uporabe sekundarnih surovin, energetske učinkovitosti stavb in uporabe alternativnih virov energije (sončna in geotermalna) bomo še naprej intenzivno sodelovali pri zmanjšanju obremenitev okolja, naravnih surovin in energije. Gradbeništvo je namreč idealno področje za uporabo različnih odpadkov kot kvalitetnih alternativnih materialov in sicer predvsem iz dveh razlogov: na tem področju je možno porabiti velike količine teh materialov; z različnimi vezivi ali postopki je možno imobilizirati toksične komponente. S svojimi raziskavami bomo še naprej optimirali uporabo različnih industrijskih in komunalnih odpadkov, ter tudi postopke za remediacijo onesnažene vode in zemljin. Pri omenjenih raziskavah bomo v povezavi z inovativnimi tehnološkimi rešitvami razvijali, oziroma dopolnjevali analize življenjskega kroga: LCA (Life Cycle Assessment) in LCC (Life Cycle Cost Analysis). Učinkovita uporaba omenjenih tehnologij in metodologij bo pogoj za trajnostni razvoj Slovenije. Poleg tega bo brez upoštevanja pravil trajnostnosti v bodoče omejen tudi industrijski razvoj, oziroma obstoj in napredek posameznih industrijskih panog in podjetij. V tem smislu bo zelo pomembno tudi naše sodelovanje s partnerji iz Evropske organizacije za tehnične ocene (EOTA), kjer koordiniramo delo skupine za obravnavo trajnostnih vidikov gradbenih proizvodov ter tako soustvarjamo bodočo zakonodajo EU na tem področju. Pomemben del slovenske kulturne dediščine predstavlja tudi stavbna dediščina, ki jo je potrebno stalno vzdrževati in periodično obnavljati/restavrirati. Glede na to, da je ohranjanje originala eden najpomembnej
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno