Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gradbeni objekti in materiali

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
T002  Tehnološke vede  Gradbena tehnologija 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
trajnostno gradbeništvo, pametne stavbe in mesta, prometna in energetska infrastruktura, potresno in požarno inženirstvo, varovanje pred poplavami in plazovi, kulturna dediščina, novi materiali, les, recikliranje, remediacija, vseživljenjske analize, merilne metode, digitalizacija procesov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
16.738,78
A''
3.188,95
A'
7.865,23
A1/2
10.775,93
CI10
12.589
CImax
201
h10
49
A1
59,2
A3
159,2
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  739  12.721  11.516  15,58 
Scopus  826  15.270  13.903  16,83 
Raziskovalci (56)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35411  dr. Andrej Anžlin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  110 
2.  35407  dr. Boris Azinović  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2021  63 
3.  51710  dr. Martina Cvetković  Gradbeništvo  Raziskovalec začetnik  2019  10 
4.  27655  dr. Sabina Dolenec  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  435 
5.  11292  dr. Vilma Ducman  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  479 
6.  52082  Marija Đurić  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2019 - 2023 
7.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  287 
8.  31346  mag. Nina Gartner  Materiali  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  67 
9.  14934  dr. Mateja Golež  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  220 
10.  16432  dr. Lucija Hanžič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  116 
11.  23403  dr. Miha Hiti  Meroslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  55 
12.  30873  dr. Barbara Horvat  Materiali  Raziskovalec začetnik  2019 - 2020  87 
13.  37501  dr. Miha Hren  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  45 
14.  37293  dr. Sabina Huč  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020  53 
15.  55980  dr. Grunde Jomaas  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2023  107 
16.  13411  dr. Sabina Jordan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  279 
17.  31855  dr. Miha Jukić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  22 
18.  14943  Friderik Knez  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  278 
19.  33198  dr. Lidija Korat  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  114 
20.  22315  dr. Tadeja Kosec  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2023  306 
21.  24337  dr. Miha Kramar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019  72 
22.  27532  dr. Maja Kreslin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  136 
23.  30690  dr. Meta Kržan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2021  103 
24.  08281  dr. Andraž Legat  Gradbeništvo  Vodja  2019 - 2023  468 
25.  21593  dr. Stanislav Lenart  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  226 
26.  05697  mag. Marjanca Lutman  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  458 
27.  37333  dr. Katja Malovrh Rebec  Energetika  Raziskovalec  2019 - 2023  72 
28.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  308 
29.  05930  dr. Ana Mladenović  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  812 
30.  37699  dr. Petra Močnik  Materiali  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  32 
31.  51945  Maruša Mrak  Geologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  37 
32.  32104  dr. Peter Nadrah  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2023  72 
33.  38399  dr. Andreea Oarga-Mulec  Varstvo okolja  Raziskovalec začetnik  2019 - 2020  64 
34.  36451  dr. Primož Oprčkal  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  115 
35.  24096  dr. Tomaž Pazlar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  108 
36.  35412  dr. Andreja Pondelak  Materiali  Raziskovalec  2019 - 2021  76 
37.  38191  dr. Tajda Potrč Obrecht  Energetika  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  27 
38.  05703  mag. Mihael Ramšak  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  140 
39.  53042  dr. Darja Rant  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2019 - 2021  42 
40.  51944  Rožle Repič  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  23 
41.  34381  dr. Nejc Rozman  Materiali  Raziskovalec začetnik  2019 - 2020  38 
42.  35376  dr. Lidija Ržek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  35 
43.  12521  dr. Andrijana Sever Škapin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  406 
44.  13200  dr. Aljoša Šajna  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  185 
45.  35413  dr. Mateja Štefančič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  29 
46.  32022  dr. Erika Švara Fabjan  Kemija  Raziskovalec  2019 - 2023  63 
47.  00654  dr. Miha Tomaževič  Gradbeništvo  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  743 
48.  37502  dr. Petra Triller  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  64 
49.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  202 
50.  28775  dr. Rok Vezočnik  Geodezija  Raziskovalec  2019 - 2023  79 
51.  31991  dr. Petra Vrhovnik  Geologija  Raziskovalec začetnik  2019 - 2020  151 
52.  20335  dr. Bojan Zajec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  172 
53.  32263  dr. Vesna Zalar Serjun  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  118 
54.  54810  Katja Žagar  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
55.  31990  dr. Lea Žibret  Gradbeništvo  Raziskovalec začetnik  2019 - 2020  46 
56.  10771  dr. Aleš Žnidarič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  405 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.928 
Povzetek
Kvalitetno in zdravo bivalno ter delovno okolje, smotrna raba naravnih virov in učinkovita infrastruktura, so med najpomembnejšimi pogoji za trajnostno družbo. Širše področje gradbeništva kot oblikovalec grajenega okolja in infrastrukture torej spada med najpomembnejše vsebine pri razvoju družbe. Cilji naših raziskav sledijo vsem usmeritvam trajnostnega gradbeništva, pri čemer naslavljamo tako nove metodologije in tehnologije, kot tudi sociološki vidik bivanja. Med ključnimi področji naših raziskav so in bodo tudi v prihodnje: stabilnost in varnost objektov (vključno s požarnim inženirstvom in varovanjem pred naravnimi nesrečami); razvoj in uporaba naprednih nanomaterialov/nanotehnologij pri gradbenih proizvodih in sistemih; trajnost in trajnostnost gradbenih elementov in sistemov; uporaba (recikliranje) industrijskih ter komunalnih odpadkov; imobilizacija nevarnih odpadkov (vključno z remediacijo okolja); modeliranje stavb, delov stavb in stavbnih sistemov za določanje njihovega toplotnega odziva za energijsko optimizacijo; vseživljenjske analize; metode in tehnologije uporabe različnih vrst in oblik lesa s poudarkom na zdravem bivalnem okolju; metode in tehnologije za obnovo stavb in inženirskih objektov; varovanje in obnova kulturne dediščine; razvoj merilnih metod (vključno s postopki umerjanja); implementacija digitalizacije pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru gradbenih/tehnoloških procesov. Seveda je zelo pomembno, da je med omenjenimi področji vzpostavljeno tesno sodelovanje, saj se posamezne aktivnosti in rezultati med seboj vsebinsko in časovno povezujejo. Z združevanjem različnih skupin raziskovalcev dosegamo tudi sinergijski učinek raziskav na posameznih ožjih področjih. Pomembnost in aktualnost raziskovalnih področij sta potrjeni s številnimi znanstvenimi objavami in patenti, ter zelo uspešnim delovanjem v mednarodnih (EU H2020, EIT KIC Raw Materials, CEDR) in nacionalnih projektih (vključno s projekti v Strategiji pametne specializacije). Na mnogih znanstvenih področjih smo v stiku z najnovejšimi svetovnimi raziskavami, na številnih področjih smo v svetovnem tehnološkem vrhu. Tehnološki pogoji in potrebe družbe ter okolja se hitro spreminjajo in zato je potrebno temu prilagajati tudi raziskave, pri čemer nam multidisciplinarna skupina raziskovalcev omogoča potrebno fleksibilnost in celovit pristop. Pri naših raziskavah sodelujemo s številnimi partnerji iz tujine, predvsem v ENBRI (European Network of Building Research Institutes), FEHRL (Federation of European National Road Research Centres) in NanoCem (The Industrial-Academic Nanoscience Research Network for Sustainable Cement and Concrete). Skupaj z njimi tudi kreiramo skupne raziskovalne usmeritve, v katere umeščamo raziskovalne projekte s konkretnimi kratkoročnimi cilji. Naše raziskovalne aktivnosti povezujemo tudi v Teaming InnoRenew: Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Kvalitetno in zdravo bivalno ter delovno okolje, smotrna raba naravnih virov in učinkovita infrastruktura, so med najpomembnejšimi pogoji za trajnostno družbo. Širše področje gradbeništva kot oblikovalec grajenega okolja in infrastrukture torej spada med najpomembnejše vsebine pri razvoju družbe. Cilji naših raziskav sledijo vsem usmeritvam trajnostnega gradbeništva, pri čemer naslavljamo tako nove metodologije in tehnologije, kot tudi sociološki vidik bivanja. Med ključnimi področji naših raziskav so in bodo tudi v prihodnje: stabilnost in varnost objektov (vključno s požarnim inženirstvom in varovanjem pred naravnimi nesrečami); razvoj in uporaba naprednih nanomaterialov/nanotehnologij pri gradbenih proizvodih in sistemih; karakterizacija korozijskih procesov in razvoj metod za spremljanje korozije; trajnost in trajnostnost gradbenih elementov in sistemov; uporaba (recikliranje) industrijskih ter komunalnih odpadkov; imobilizacija nevarnih odpadkov (vključno z remediacijo okolja); modeliranje stavb, delov stavb in stavbnih sistemov za določanje njihovega toplotnega odziva za energijsko optimizacijo; vseživljenjske analize (LCA, LCC, S-LCA); metode in tehnologije uporabe različnih vrst in oblik lesa s poudarkom na zdravem bivalnem okolju; metode in tehnologije za obnovo stavb in inženirskih objektov; varovanje in obnova kulturne dediščine; razvoj merilnih metod (vključno s postopki umerjanja); implementacija digitalizacije pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru gradbenih/tehnoloških procesov (BIM: informacijsko modeliranje); raziskave in implementacija novih procesov proizvodnje: dodajne tehnologije (3D tiskanje), robotizacija. Seveda je zelo pomembno, da je med omenjenimi področji vzpostavljeno tesno sodelovanje, saj se posamezne aktivnosti in rezultati med seboj vsebinsko in časovno povezujejo. Z združevanjem različnih skupin raziskovalcev dosegamo tudi sinergijski učinek raziskav na posameznih ožjih področjih. Pomembnost in aktualnost raziskovalnih področij sta potrjeni s številnimi znanstvenimi objavami in patenti, ter zelo uspešnim delovanjem v mednarodnih (EU H2020, EIT KIC Raw Materials, CEDR) in nacionalnih projektih (vključno s projekti v Strategiji pametne specializacije). Na mnogih znanstvenih področjih smo v stiku z najnovejšimi svetovnimi raziskavami, na številnih področjih smo v svetovnem tehnološkem vrhu. Tehnološki pogoji in potrebe družbe ter okolja se hitro spreminjajo in zato je potrebno temu tudi prilagajati raziskave, pri čemer nam multidisciplinarna skupina raziskovalcev omogoča potrebno fleksibilnost in celovit pristop. Pri naših raziskavah sodelujemo s številnimi partnerji iz tujine, predvsem v ENBRI (European Network of Building Research Institutes), FEHRL (Federation of European National Road Research Centres) in NanoCem (The Industrial-Academic Nanoscience Research Network for Sustainable Cement and Concrete). Skupaj z njimi tudi kreiramo skupne raziskovalne usmeritve, v katere umeščamo raziskovalne projekte s konkretnimi kratkoročnimi cilji. Naše raziskovalne aktivnosti povezujemo tudi v Teaming InnoRenew CoE, Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.
Pomen za razvoj Slovenije
Na številnih tehnoloških področjih smo v tesnem stiku z industrijo, kar nam omogoča neposreden prenos raziskovalnih rezultatov v prakso, oziroma sodelovanje pri razvoju novih tehnologij in izdelkov. Potrebno je poudariti, da so bile predvsem naše aktivnosti pri določanju funkcionalnih lastnosti posameznih proizvodov temelj za ohranitev tržnega deleža ali vstop na nova tržišča, ter s tem tudi za obstoj nekaterih podjetij. Istočasno naše mednarodne aktivnosti posameznim podjetjem zagotavljajo povezanost s svetovnim tehnoloških vrhom. Velik del skupnih tehnoloških raziskav izvajamo v mednarodnih projektih (H2020, EIT KIC Raw Materials), pri katerih kot partnerji sodeluje slovenska industrija. Nadgradnja pridobljenih rezultatov v prototipni izdelek ali nov tehnološki postopek je v nadaljevanju predmet ožje usmerjenih raziskav, vključno s 4 projekti RRI v okviru SPS (Strategija Pametne Specializacije), v katere smo vključeni: TIGR4Smart (Trajnostno in Inovativno GRadbeništvo za pametne stavbe), NMP – CEL.KROG (Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bioosnovanih produktov), EVA4GREEN (Ekološki Varen Avtomobil za zeleno mobilnost) in MARTINA (Materiali in tehnologije za nove aplikacije). Naše raziskovalne aktivnosti nadgrajujemo v sodelovanju z industrijo tudi v 5 projektih Raziskovalci na začetku kariere 2.0. Poškodovanost ali celo porušitev infrastrukturnih objektov v prometu, energetiki in komunalnih dejavnostih, bi poleg človeških žrtev lahko povzročila tudi prekinitev delovanja nekaterih državnih podsistemov. V takih primerih je tudi relativno velika tudi verjetnost onesnaženj, oziroma ekoloških katastrof. Zato so raziskave na segmentu potresnega in požarnega inženirstva, ter varstva pred poplavami in plazovi, izjemno pomembne za družbeni razvoj Slovenije. V okviru projektov POTROG 1, 2 in 3 (Potresna ogroženost v Sloveniji, financer URSZR) smo izdelali in naknadno razširili bazo podatkov, na katerih temeljijo strokovne podlage, računski modeli in aplikacije za vsestransko pripravljenost na potres. Aktivno smo bili vključeni tudi v projekta VODPREG 1 in 2 (Zemeljske in betonske vodne pregrade strateškega pomena v RS, financer URSZR), kjer smo pripravljali ustrezno osnovo za vzpostavitev celovitega sistema upravljanja in zagotavljanja varnosti pregrad in prebivalstva. Zaradi številnih prenov, ki se izvajajo brez utrditve nosilne konstrukcije, smo za MOP pripravili tudi tehnično publikacijo in zgibanko, ki sta namenjeni lastnikom stavb ter upraviteljem. V okviru mednarodnega združenje PIARC (World Road Association) smo pripravili priročnik za upravljanje cestne infrastrukture. Z raziskavami metodologij za ocenjevanje celostnih okoljskih vplivov in uporabe sekundarnih surovin intenzivno sodelujemo pri zmanjšanju obremenitev okolja, varovanja naravnih virov in energije. Številni naši rezultati se že uspešno uporabljajo v praksi, trenutni trendi v svetu in Sloveniji pa kažejo, da bomo naše aktivnosti na tem področju še intenzivirali. Skupaj z GeoZS in Univerzo v Zagrebu smo pod pokroviteljstvom EIT RawMaterials ustanovili stičišče (hub) Regionalnega centra Adria, ki povezuje deležnike na področju primarnih in sekundarnih surovin v državah Zahodnega Balkana. Za MOP smo sodelovali pri pripravi strokovnih podlag za izdelavo koncepta trajnostne gradnje in smernic za trajnostno gradnjo javnih stavb. Analizirali smo primerljive evropske sisteme za trajnostno vrednotenje stavb in njihova merila, vključno s certifikacijskimi sistemi trajnostne gradnje (DGNB, BREEAM, LEED) in jedrnih kazalnikov za oceno okoljskih lastnosti stavb Level(s). Pomembno področje naših raziskav predstavlja tudi ohranjanje in obnova kulturne dediščine. Pri tem vztrajamo pri celostnem pristopu, ki vključuje zgradbe in umetniška dela, od materialov, konstrukcij, gradbene fizike do geomehanike. Naši raziskovalci so člani različnih strokovnih združenj na nacionalnem in mednarodnem nivoju (ICOMOS, TICCH, HSTG). Svoje dosežke objavl
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno