Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave slovenske glasbene preteklosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
zgodovina glasbe, zgodovina glasbe na Slovenskem, slovenska kulturna zgodovina, slovenski skladatelji, glasbene institucije, glasbeni žanri, komponiranje, izvajanje glasbe, recepcija glasbe, refleksija o glasbi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  473 
2.  53698  Lucija Bizant    Tehnični sodelavec  2019 - 2021 
3.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  54 
4.  15372  dr. Nataša Cigoj Krstulović  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2018  147 
5.  53501  Jana Erjavec  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  10 
6.  31215  dr. Klemen Grabnar  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  114 
7.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Vodja projekta/programa  2015 - 2021  411 
8.  55886  Ivana Maričić  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2021  92 
9.  54843  dr. Marko Motnik  Muzikologija  Raziskovalec  2021  86 
10.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  326 
11.  19622  dr. Svanibor Pettan  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  786 
12.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  347 
13.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Upokojeni raziskovalec  2015 - 2021  299 
14.  15699  dr. Leon Stefanija  Muzikologija  Raziskovalec  2015  457 
15.  16318  dr. Radovan Škrjanc  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2016  84 
16.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  382 
17.  37345  dr. Katarina Trček  Muzikologija  Raziskovalec  2016  27 
18.  34357  dr. Vesna Venišnik Peternelj  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2017  22 
19.  29393  dr. Maruša Zupančič  Muzikologija  Raziskovalec  2015 - 2021  61 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.583 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.451 
Povzetek
Program, ki je zasnovan za ekvivalent dveh raziskovalcev za dobo 6 let, Ima tri sklope:   A: Zgodovine glasbe na Slovenskem. V predhodnem programskem obdobju je nastala nova Zgodovina glasbe na Slovenskem v treh knjigah, ki je pokrila obdobja do konca prve svetovne vojne. Za naslednje programsko obdobje je predvidena izdelava četrte knjige, ki bo posvečena glasbi 20. stoletja.   Na osnovi vseh štirih knjig nove zgodovine bo oblikovana krajša, enozvezkovna verzija Zgodovine glasbe na Slovenskem, ki se bo omejila na osnovne poteze in bo zasnovana tako, da bo dostopna tudi intelektualcem nemuzikologom.   B: Razprave in monografije. Ob pisanju nove Zgodovine glasbe na Slovenskem se je pokazala potreba po natančnejšem študiju številnih področij in oblikovanju specialnih razprav in monografij. Med pomembnejšimi so naslednje:       Monografija o t. i. Hrenovih kodeksih. Posvetila se bo ozadju nastanka skupine glasbenih kodeksov s sakralno polifonijo z začetka 17. stol., ki so bili v lasti ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. S tem bo prispevek k poznavanju širjenja glasbenih repertoarjev v drugi pol. 16. stol.   Monografska zbirka razprav o posameznih aspektih srednjeveških koralnih rokopisov na Slovenskem. Razprave bodo v obliki samostojnih vendar povezanih študij podale zaokroženi prikaz srednjeveških glasbenih kodeksov slovenskih ustanov.     Ob pisanju nove Zgodovine glasbe na Slovenskem se je pokazala potreba po monografskih predstavitvah ključnih glasbenih osebnosti. Kot prvi sta predvideni monografiji o Jakobu Frančišku Zupanu in Hugolinu Sattnerju.   C: Znanstvenokritične objave primarnih virov za zgodovino glasbe na Slovenskem. V zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae (http://mi-s.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/16), ki je namenjena glasbi s slovenskim prostorom povezanih skladateljev do druge pol. 19. stol., bo vsako leto izšel en zvezek.   Zasnovala se bo nova zbirka z naslovom Zbrana dela slovenskih skladateljev. V njej bodo kot znanstvenokritične izdaje izhajali kompletni opusi najpomembnejših ustvarjalcev 19. in 20. Stoletja.   V okviru že obstoječe zbirke e-objav z naslovom Slovenska glasbena dediščina (http://ezb.ijs.si/fedora/get/ezmono:sgd/VIEW/), ki obstoji na Muzikološkem inštitutu, se bosta oblikovali dve novi zbirki: zbirka Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov v Sloveniji bo podatkovna baza, ki bo vsebovala faksimile in druge podatke o omenjenih virih. Zgodovina slovenske glasbene refleksije bo namenjena znanstvenokritičnim objavam del starejših slovenskih glasboslovcev.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave evropske glasbene zgodovine so v porastu. Nove najdbe in interpretacije, ki se predstavljajo na raznih konferencah, dopolnjujejo in postopoma spreminjajo že obstoječe vedenje. Predlagane raziskave so del tovrstnih mednarodnih znanstvenih prizadevanj. Njihov namen je dopolniti vedenje in izostriti razumevanje zgodovine glasbe v (srednje)evropskem prostoru.   A: Zgodovina glasbe na Slovenskem. Četrti zvezek nove Zgodovine glasbe na Slovenskem je nedvomno znanstveni izziv, saj bo za predstavitev tako različnih glasbenih zvrsti potrebno razviti novo metodologijo. Pomen enozvezkovne Zgodovine glasbe na Slovenskem (namenjene tudi intelektualcem nemuzikologom) pa je zlasti v tem, da bo omogočila interdisciplinarne kulturološke pristope. Ta zvezek bo tudi osnova za enozvezkovno Zgodovino glasbe na Slovenskem v angleščini (gl. D).   B: Razprave in monografije. Slovenija leži med evropskim vzhodom in zahodom, severom in jugom. V zgodovini je bila dežela prehoda in uveljavljanja različnih vplivov. Slovenske glasbene preteklosti se ne da raziskovati brez poznavanja dogajanja v sosednjih deželah; to pa tudi pomeni, da poznavanje srednjeevropske glasbene zgodovine ne more biti popolno brez slovenskega deleža. (Npr.: študij kartuzijanskih glasbenih praks ne more obiti rokopisov iz samostana Žiče; funkcioniranje opernega uprizarjanja v 18. stol. ne more biti popolno, če se ne upoštevajo predstave v Ljubljani, ležeči med Gorico in Gradcem itd.). V tem smislu bodo vse predvidene raziskave poglabljale poznavanje srednjeevropske glasbene in kulturne zgodovine.   Poudariti je treba, da bodo številne razprave, napisane v naslednjem raziskovalnem obdobju, objavljene v angleščini, nemščini ali italijanščini, in da bodo slovenske opremljene z daljšimi angleškimi povzetki, kar bo omogočilo njihovo široko dostopnost.   C: Znanstvenokritične izdaje virov za zgodovino glasbe na Slovenskem. Zgornje ugotovitve veljajo v polni meri tudi za znanstvenokritične izdaje virov (v zbirkah Monumenta artis musicae Sloveniae in Zbrana dela slovenskih skladateljev). Številni skladatelji, katerih dela so se in se bodo objavljala v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, so bili aktivni tudi v drugih evropskih okoljih; in glasba, ki se bo objavljala v zbirki Zbrana dela slovenskih skladateljev, priča o dejstvu, da so se njeni avtorji šolali v različnih evropskih središčih. Poudariti je treba, da je zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae strogo dvojezična (slovensko-angleška), in da poteka izdajanje zbranih del G. Gorzanisa ter G. Pulitija, ki se objavljajo v zbirki, pod mednarodnim uredniškim odborom.   Mnogi fragmenti uničenih koralnih rokopisov, hranjeni v Sloveniji, so pripadali rokopisom, katerih ostanki se hranijo tudi v drugih deželah. Podatkovna baza Fragmenti srednjeveških glasbenih rokopisov v Sloveniji bo pripomogla k rekonstrukciji uničenega tezavra izdelkov srednjeveških skriptorijev.
Pomen za razvoj Slovenije
Z znanstvenega stališča sodijo programske raziskave v področje znanstvenega preučevanja (srednje)evropske glasbene zgodovine. Obenem imajo kulturno razsežnost, saj se ukvarjajo z glasbo kot bistvenim segmentom slovenske kulturne zgodovine.   A: Zgodovina glasbe na Slovenskem. Slovenska kulturna zgodovina ne more biti popolna brez glasbe, ki se je zavestno gojila tu vse od srednjega veka dalje. Številni kulturni pojavi so bili in so še zmeraj ozko povezani z glasbo, zaradi česar jih ni mogoče razlagati brez upoštevanja njihovega glasbenega vidika. Predvideni zgodovinski sintezi (enozvezkovna Zgodovina glasbe na Slovenskem ter zgodovina slovenske glasbe 20. stol.) bosta zanesljiva osnova za vsako interdisciplinarno obravnavo specifičnih obdobij ali pojavov v slovenski kulturni zgodovini. To še posebej velja za enozvezkovne verzijo Zgodovine glasbe na Slovenskem, ki bo namenjena tudi intelektualcem nemuzikologom.   B: Razprave in monografije. Prav vse predvidene raziskave bodo na določeni način vezane na slovenski prostor in njegovo kulturno zgodovino. Vendar so med predvidenimi monografijami še posebno pomembne znanstvene biografije slovenskih skladateljev (ta zvrst znanstvenih monografij je na Slovenskem skorajda izumrla). Mnogi slovenski skladatelji in glasbeniki so bili aktivni tudi na drugih kulturnih področij (religija, vzgoja, gledališče, literatura, film); primerna predstavitev okoliščin njihovega delovanja in ustvarjanja ne bo pojasnjevala le njihove glasbe, pač pa tudi kulturne razmere njihovega časa.   C: Znanstvenokritične izdaje virov za zgodovino glasbe na Slovenskem. Poudariti je treba, da je serija Monumenta artis musicae Sloveniae, ki izhaja vse od leta 1983, močno prisotna v slovenskem kulturnem prostoru. Številni glasbeniki (zbori, ansambli) izvajajo glasbo, objavljeno v zbirki, in ta glasba je tako prisotna v glasbenem življenju prav po zaslugi zbirke. Izhajanje zbirke se mora nadaljevati, saj je v slovenskih knjižnicah še mnogo glasbe, ki zasluži sodobno znanstvenokritično objavo.   Ustanovitev zbirke Zbrana dela slovenskih skladateljev bo imela zelo pomemben kulturni pomen. Velika večina del slovenskih skladateljev je trenutno dostopna le preko omejenega števila knjižničnih izvodov ali pa so še zmeraj v rokopisu. Nova serija bo povečala možnosti njihovega izvajanja, hkrati pa tudi uzaveščala pomen skladateljev v slovenski kulturni zgodovini. Podobno bodo imele kulturno razsežnost tudi predvidene objave starejših spisov o glasbi v okviru zbirke Zgodovina slovenske glasbene refleksije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno