Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave glasbene preteklosti na Slovenskem

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
zgodovina glasbe, slovenska glasbena dediščina, viri za preučevanje glasbe, glasbena dela, glasbeniki, ustanove, analiza in kontekstualizacija, glasbene migracije, študije spolov, digitalna muzikologija, kulturna zgodovina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.205,68
A''
50,69
A'
2.307,41
A1/2
3.427,41
CI10
64
CImax
14
h10
4
A1
23,04
A3
0,88
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 31. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  77  47  44  0,57 
Scopus  75  65  55  0,73 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12243  dr. Matjaž Barbo  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  474 
2.  53698  Lucija Bizant    Tehnični sodelavec  2022 - 2023 
3.  23445  dr. Katarina Bogunović Hočevar  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  55 
4.  53501  Jana Erjavec  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  15 
5.  31215  dr. Klemen Grabnar  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  114 
6.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Vodja projekta  2022 - 2023  411 
7.  55886  Ivana Maričić  Muzikologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  109 
8.  54843  dr. Marko Motnik  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  87 
9.  13612  dr. Aleš Nagode  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  327 
10.  19622  dr. Svanibor Pettan  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  787 
11.  21771  dr. Gregor Pompe  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  349 
12.  09622  dr. Jurij Snoj  Muzikologija  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2023  299 
13.  32212  dr. Nejc Sukljan  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  69 
14.  27509  dr. Katarina Šter  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2023  382 
15.  29393  dr. Maruša Zupančič  Muzikologija  Raziskovalec  2022 - 2023  64 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.391 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
Povzetek
Na tem mestu predstavljeni program je nadaljevanje edine dolgoročne in kontinuirane raziskovalne sheme v slovenski muzikologiji, ki v okviru vseh glasbenozgodovinskih obdobij pokriva temeljne raziskave tem, po eni strani povezanih z nacionalno glasbeno dediščino, po drugi pa vpetih v širši evropski okvir. Člani programske skupine P6-0004 se vseskozi posvečajo dolgoročnim nalogam, kot so uredniška dela v okviru znanstvenokritičnih glasbenih izdaj (Monumenta artis musicae Sloveniae), revije De musica disserenda in serije Slovenska glasbena dediščina (predvsem njene nove e-podserije Viri za zgodovino glasbe na Slovenskem). Implementirani in razviti bosta dve novi digitalni platformi: relacijska podatkovna zbirka o glasbenikih (osnovana v spletnem raziskovalnem "okolju" Nodegoat) in digitalna platforma za glasbene edicije (digitalne glasbene izdaje po smernicah MEI in TEI). Programska skupina se bo v prijavljenem naslednjem obdobju financiranja posvetila trem specifičnim nalogam. Prva, ki ima tudi prioriteto, je obravnava do sedaj zapostavljenih vsebin ali vrzeli v vedenju, ki potrebujejo osnovne raziskave in zahtevajo nujno znanstveno obravnavo. Druga naloga predstavlja ponovne raziskave področij, ki jih je zaradi pojava novih virov in informacij potrebno posodobiti ali revidirati. Tretja pa je implementacija novih tehnologij digitalne humanistike v raziskovalne dejavnosti. Izbrane vsebine, ki jih bodo raziskovali posamezni člani skupine, so širše organizirane v šest delovnih paketov (DP). DP1 - Glasba in locus: odkrivanje zbirk in krajev: delo se bo osredotočilo na izbrane zbirke iz Nadškofijskega arhiva Maribor, opatijske cerkve v Celju in župnijske cerkve na Ptuju. Začele se bodo do sedaj zapostavljene raziskave glasbene preteklosti na multikulturnih in večjezikovnih mejnih območjih Trsta in Gorice. DP2 - Nova znanja in zapolnjevanje vrzeli v zgodovini cerkvene glasbe: v središču raziskav bodo slovenska cerkvena glasba 19. stoletja in vloga žensk v njej, uporaba korala po srednjem veku in glasba cerkvenih bratovščin. DP3 - Vloga glasbe v monastičnih redovih: raziskave bodo v veliki meri osredotočene na glasbeno življenje ženskih redov, predvsem dominikank in kartuzijank. DP4 - Migracije glasbenikov, glasbenega repertoarja in glasbene misli: revidirani bodo aspekti življenja in dela J. Handla-Gallusa in D. Lagkhnerja, na novo ali ponovno ovrednoteni bodo izbrani Tartinijevi teoretski spisi, raziskano pa bo tudi življenje malo znanega skladatelja J. R. Suppana. DP5 - Slovenske dežele in fenomen opere: poseben poudarek bo veljal 19. stoletju in pregledu fenomena opera na Slovenskem. DP6 - Instrumentalni žanri v 19. stoletju: potekale bodo raziskave virov o delovanju Filharmonične družbe v Ljubljani, razvoju zvrsti in vlogi priseljenih glasbenikov, predvsem violinistov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave evropske glasbene zgodovine so dandanes v porastu. Nove tehnologije in strmo naraščajoča količina prosto dostopnih podatkov, vključno z v preteklosti težko dosegljivim digitaliziranim primarnim gradivom, spodbujajo nova spoznanja in nove interpretacije, ki bodo dopolnile in postopoma spremenile obstoječe vedenje o naši glasbeni preteklosti. Predlagane raziskave so del tovrstnih mednarodnih znanstvenih prizadevanj. Njihov namen je dopolniti vedenje in izostriti razumevanje zgodovine glasbe v (srednje)evropskem prostoru. Predlagane raziskave bodo poglobile znanje o srednjeevropski glasbeni in kulturni zgodovini, iskale nove opredelitve in razumevanja glasbenega življenja v določenem času, spodbudile ponoven premislek o obstoječih muzikoloških in estetskih konceptih ter odpirale vrata novim idejam in smerem raziskovanja. Posebna pozornost bo namenjena na eni strani razvijanju slovenske muzikološke terminologije in na drugi dostopnosti rezultatov širokemu krogu bralcev (dvojezična besedila ali besedila v angleškem ali nemškem jeziku). Poleg odkritja novih in malo znanih področij evropske glasbe, povezane s slovenskimi deželami, in popolnoma novih in izvirnih rezultatov in spoznanj - kar bo predstavljalo pomemben korak naprej k raziskavam belih lis naše glasbene kulture - bo predlagani raziskovalni program vključeval digitalne tehnologije in njihova orodja v metodologijo raziskav. Tovrsten pristop še vedno predstavlja precejšnjo novost v slovenski muzikološki raziskovalni sferi. Reprezentacija raziskovalnih rezultatov s pomočjo digitalne tehnologije dandanes omogoča večjo dostopnost kot kadarkoli prej tako za raziskovalce kot tudi za širšo javnost po vsem svetu. Tovrstna reprezentacija skupaj z implementacijo nacionalne in evropske politike odprtega dostopa v znanosti odpira nove možnosti za širitev javne zavesti o kulturni dediščini, povezani s slovenskimi deželami.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane pobude v okviru programa P6-0004 so del širšega mednarodnega znanstvenega raziskovanja (srednje) evropske glasbene zgodovine. Vendar imajo hkrati tudi kulturno razsežnost, saj se z glasbo ukvarjajo kot bistvenim delom slovenske kulturne zgodovine. Prav vse predvidene raziskave bodo na določeni način vezane na slovenski prostor in njegovo kulturno zgodovino - njihova predstavitev ne bo pojasnjevala le glasbenih okoliščin, pač pa tudi kulturne razmere. Poudariti je treba, da je zbirka Monumenta artis musicae Sloveniae zaradi svojega vpliva v širši skupnosti močno prisotna v slovenskem kulturnem prostoru, delno tudi širše. Številni glasbeniki (zbori, ansambli, solisti) izvajajo glasbo, objavljeno v zbirki, glasbo, ki sicer ne bi bila na voljo: te izdaje ne predstavljajo samo varstva in učinkovitega ohranjanja slovenske in evropske kulturne dediščine temveč tudi na otipljiv način prispevajo k živi, sodobni kulturi. V tem duhu si bo v okviru predlaganega programa prav tako prizadevalo vplivati na širši kulturni razvoj s promocijo muzikološkega dela in njegovih rezultatov širši publiki. Program bo tako ponudil aplikacije, dostopne širokemu krogu javnosti: (1) objave različnih strokovnih besedil, namenjenih populariziranju; (2) javni koncerti izbranega repertoarja v okviru cikla koncertov Harmonia concertans - Glasba na Novem trgu, ki bo pospremljen tudi z drugimi dogodki za popularizacijo, kot npr. predkoncertni pogovori; (3) glasbene delavnice za populariziranje izvajanja izbranih glasbenih žanrov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno