Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
slovenski jezik, jezikovni viri, jezikovnotehnološka orodja, jezikovni opis, kontrastivno jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, sociolingvistika, prevodoslovje, analiza diskurza, kritična analiza diskurza, jezikovna politika, jezikovno načrtovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27674  dr. Špela Arhar Holdt  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  194 
2.  23368  dr. Tatjana Balažic Bulc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  172 
3.  30672  dr. Maja Bitenc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  56 
4.  51891  Mija Bon  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2018  11 
5.  34362  dr. Rok Chitrakar  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2018 
6.  26294  dr. Darja Fišer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  385 
7.  51889  Jasmin Franza  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2018 
8.  16313  dr. Apolonija Gantar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  201 
9.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Vodja projekta  2015 - 2018  466 
10.  25575  dr. Robert Grošelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  132 
11.  12621  dr. Ada Gruntar Jermol  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  202 
12.  24303  dr. Peter Jurgec  Jezikoslovje  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  152 
13.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  560 
14.  32887  mag. Bojan Klemenc  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2015 - 2018  51 
15.  33796  dr. Iztok Kosem  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  272 
16.  13060  dr. Simona Kranjc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2017  498 
17.  26166  dr. Simon Krek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  308 
18.  11482  dr. Samo Kropivnik  Politične vede  Raziskovalec  2018  279 
19.  06468  dr. Erika Kržišnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2017  411 
20.  37653  dr. Cyprian Adam Laskowski  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  33 
21.  20331  dr. Tina Lengar Verovnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2016  320 
22.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  343 
23.  18903  dr. Marko Milosavljević  Politične vede  Raziskovalec  2015 - 2018  614 
24.  08100  dr. Irena Orel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  312 
25.  51888  Tadej Pahor  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2018  10 
26.  19024  dr. Agnes Pisanski Peterlin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  219 
27.  33783  dr. Damjan Popič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  76 
28.  06323  dr. Vesna Požgaj-Hadži  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  471 
29.  38230  dr. Alexander Rath  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2015 - 2018 
30.  13358  dr. Mojca Schlamberger Brezar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  463 
31.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  495 
32.  19059  dr. Mojca Smolej  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2018  328 
33.  11651  dr. Marko Stabej  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  591 
34.  19337  dr. Hotimir Tivadar  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2018  395 
35.  20453  dr. Špela Vintar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2015 - 2018  251 
36.  33079  dr. Jana Zidar Forte  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  43 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.352 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.989 
Povzetek
Program dela obsega štiri vsebinske sklope: (1) Jezikovni viri in jezikovnotehnološka orodja, (2) Jezikovna analiza in jezikovni opisi, (3) Sociolingvistične študije ter (4) Slovenščina v procesu prevajanja in tolmačenja.   (1) V zadnjih letih je bila za slovenščino oblikovana vrsta jezikovnih virov, aktualnost pa se jim zagotavlja z dinamično nadgradnjo, prav tako pa načrtuje dodajanje novih, predvsem specializiranih. Jezikovni viri predstavljajo podlago za jezikoslovne raziskave, zanje pa potrebujemo čim več različnih analitičnih metod, zato se načrtuje razvoj vrste statističnih metod in metod strojnega učenja (gručenje in klasifikacija) kot pripomočka pri semantičnih raziskavah ter skladenjski analizi, pa tudi drugih z eksplicitnim znanjem podprtih metod računalniške obdelave besedil. (2) Jezikovni opis temelji na sodobnih jezikovnih virih, osredotoča pa se tako na zgodovino slovenskega jezika kot na opis sinhronega stanja, in sicer tako standardne kot nestandardne slovenščine. Poleg jezikovnostemskega opisa se raziskovalno delo usmerja v analizo diskurza, tudi kontrastivno med slovenščino in hrvaščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Analiza diskurza temelji predvsem na kontrastivni retoriki ter kritični analizi diskurza. (3) Analiza jezikovnih politik v Republiki Sloveniji je osnova za predlog prenovljenega modela slovenske jezikovne politike, in sicer na različnih segmentih jezikovnopolitičnega delovanja, poudarjeno tudi na področjih terminološkega dela, prevajanja in tolmačenja, še posebej tolmačenja za skupnost. Poleg tradicionalno pojmovanih nosilcev in mehanizmov jezikovne politike bo vključeval širše in novejše vidike jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike (npr. jeziki na delovnem mestu, jezikovni aktivizem, osebne in družinske jezikovne politike). (4) Za jezikovno-kulturna okolja z manjšim številom govorcev, kakršno je tudi slovensko, je ključnega pomena medjezikovni prenos prek prevoda, proces prevajanja in tolmačenja pa se je zaradi uporabe tehnologij izjemno spremenil. Študije prevodnega procesa tako nadgrajujemo z metodologijo sledenja očesnih gibov (eye-tracking), s čimer želimo nadgraditi slovensko prevodoslovje s kognitivnimi vidikih prevajanja, pri tolmačenju pa raziskave usmerjamo v spremembo tolmaškega procesa, ki ga pri konsekutivnem tolmačenju zaznamuje uporaba digitalnega peresa, pri simultanem pa tolmačenje na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
I. Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje.   II. Gledano iz širše perspektive je v zadnjih dveh ali treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela.   III. Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino (tudi vzporedne in primerljive z drugimi jeziki). Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k (a) razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino, (b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih, (c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in (č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih slovenskih jezikovnih virov. Program bo okrepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov uporabnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslvne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih.
Pomen za razvoj Slovenije
I. Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom.   II. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se preko sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.   III. Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zadreg, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno