Projekti / Programi
Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
slovenski jezik, jezikovni viri, jezikovnotehnološka orodja, jezikovni opis, kontrastivno jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, sociolingvistika, prevodoslovje, analiza diskurza, kritična analiza diskurza, jezikovna politika, jezikovno načrtovanje
Raziskovalci (36)
Organizacije (2)
Povzetek
Program dela obsega štiri vsebinske sklope: (1) Jezikovni viri in jezikovnotehnološka orodja, (2) Jezikovna analiza in jezikovni opisi, (3) Sociolingvistične študije ter (4) Slovenščina v procesu prevajanja in tolmačenja.
(1) V zadnjih letih je bila za slovenščino oblikovana vrsta jezikovnih virov, aktualnost pa se jim zagotavlja z dinamično nadgradnjo, prav tako pa načrtuje dodajanje novih, predvsem specializiranih. Jezikovni viri predstavljajo podlago za jezikoslovne raziskave, zanje pa potrebujemo čim več različnih analitičnih metod, zato se načrtuje razvoj vrste statističnih metod in metod strojnega učenja (gručenje in klasifikacija) kot pripomočka pri semantičnih raziskavah ter skladenjski analizi, pa tudi drugih z eksplicitnim znanjem podprtih metod računalniške obdelave besedil.
(2) Jezikovni opis temelji na sodobnih jezikovnih virih, osredotoča pa se tako na zgodovino slovenskega jezika kot na opis sinhronega stanja, in sicer tako standardne kot nestandardne slovenščine. Poleg jezikovnostemskega opisa se raziskovalno delo usmerja v analizo diskurza, tudi kontrastivno med slovenščino in hrvaščino, francoščino, italijanščino in nemščino. Analiza diskurza temelji predvsem na kontrastivni retoriki ter kritični analizi diskurza.
(3) Analiza jezikovnih politik v Republiki Sloveniji je osnova za predlog prenovljenega modela slovenske jezikovne politike, in sicer na različnih segmentih jezikovnopolitičnega delovanja, poudarjeno tudi na področjih terminološkega dela, prevajanja in tolmačenja, še posebej tolmačenja za skupnost. Poleg tradicionalno pojmovanih nosilcev in mehanizmov jezikovne politike bo vključeval širše in novejše vidike jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike (npr. jeziki na delovnem mestu, jezikovni aktivizem, osebne in družinske jezikovne politike).
(4) Za jezikovno-kulturna okolja z manjšim številom govorcev, kakršno je tudi slovensko, je ključnega pomena medjezikovni prenos prek prevoda, proces prevajanja in tolmačenja pa se je zaradi uporabe tehnologij izjemno spremenil. Študije prevodnega procesa tako nadgrajujemo z metodologijo sledenja očesnih gibov (eye-tracking), s čimer želimo nadgraditi slovensko prevodoslovje s kognitivnimi vidikih prevajanja, pri tolmačenju pa raziskave usmerjamo v spremembo tolmaškega procesa, ki ga pri konsekutivnem tolmačenju zaznamuje uporaba digitalnega peresa, pri simultanem pa tolmačenje na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
I.
Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje.
II.
Gledano iz širše perspektive je v zadnjih dveh ali treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela.
III.
Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino (tudi vzporedne in primerljive z drugimi jeziki). Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k
(a) razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino,
(b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih,
(c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in
(č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih slovenskih jezikovnih virov.
Program bo okrepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov uporabnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslvne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih.
Pomen za razvoj Slovenije
I.
Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom.
II.
V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se preko sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
III.
Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zadreg, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
