Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
Ključne besede
slovenski jezik, zgodovina jezika, funkcijska slovnica, kontrastivna slovnica, morfologija, besedotvorje, frazeologija, sociolekti; korpusno jezikoslovje, jezikovne tehnologije; imenoslovje; strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, kognitivno jezikoslovje, pragmatično jezikoslovje, uporabno jezikoslovje, psiholingvistika, teorija diskurza; didaktika slovenskega jezika, usvajanje jezika; prevajanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (30)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10899  dr. Vanda Babič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  87 
2.  06379  dr. Marja Bešter Turk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  925 
3.  09431  dr. Aleksandra Derganc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  316 
4.  21808  dr. Andrej Ermenc Skubic  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004  347 
5.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  466 
6.  25575  dr. Robert Grošelj  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  132 
7.  24034  dr. Jasna Honzak-Jahič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  48 
8.  26520  Urška Jarnovič  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  26 
9.  15841  dr. Primož Jurko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2007 - 2008  127 
10.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  560 
11.  13060  dr. Simona Kranjc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  498 
12.  03445  dr. Martina Križaj Ortar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  791 
13.  06468  dr. Erika Kržišnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  411 
14.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  343 
15.  18903  dr. Marko Milosavljević  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  614 
16.  24434  dr. Nina Novak  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2005 - 2007  86 
17.  08100  dr. Irena Orel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  312 
18.  19018  dr. Nataša Pirih Svetina  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  331 
19.  06323  dr. Vesna Požgaj-Hadži  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  471 
20.  23442  dr. Eva Premk Bogataj  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  68 
21.  25578  dr. Tadeja Rozman  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  66 
22.  13358  dr. Mojca Schlamberger Brezar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  463 
23.  19059  dr. Mojca Smolej  Humanistika  Raziskovalec  2004  328 
24.  11651  dr. Marko Stabej  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  591 
25.  24032  dr. Petra Stankovska  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  208 
26.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  412 
27.  02330  dr. Alenka Šivic-Dular  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  328 
28.  00972  dr. Ada Vidovič-Muha  Jezikoslovje  Vodja projekta  2004 - 2008  467 
29.  20453  dr. Špela Vintar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  251 
30.  20984  dr. Jerica Vogel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  349 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.352 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.989 
3.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.897 
Povzetek
Raziskava je usmerjena v temeljna področja slovenskega jezika s poudarjeno kontrastivno prvino; aplikativni vidik se nanaša predvsem na uporabo temeljnih jezikoslovnih spoznanj v učbenikih in učnih gradivih za visokošolsko in tudi vse druge učne ravni. - Bazične raziskave so vezane na naslednja področja: (1) Sodobni slovenski jezik z naslednjimi poudarjenimi segmenti: slovnična poglavja se osredinjajo na skladenjsko problematiko tako na ravni strukture kot pomena. Poudarek je na prepoznavanju temeljnih stavčnih segmentov v smislu razmejevanja večbesednih leksemov od prostih besednih zvez; to področje zajema tudi vprašanja frazeologije, ki bo po izoblikovanem konceptu tudi monografsko predstavljena. - Na ravni skladnje gre predvsem za vnašanje novih vidikov v pojmovanje zloženih stavčnih struktur vsaj do t. i. govornega odstavka (sentence). Izpostavljena bo tudi problematika členitve po aktualnosti (funkcijske perspektive povedi). - Vprašanja morfologije se vežejo na besedotvorje, kjer gre med drugim za pripravo monografije po izoblikovanem konceptu. Problematika sodobnega jezika je odprta tudi za vsa druga slovnična poglavja. - Med bazične raziskave sodi sociolingvistična tematika: raziskovanje bo usmerjeno v empirično ugotavljanje, količinsko ovrednotenje in interpretiranje razlik med govoricami nekaterih značilnih družbenih skupin (sociolektov) v slovenskem jeziku na različnih jezikovnih ravninah. (2) Zgodovina slovenskega jezika: raziskovanje se usmerja v prepoznavanje razvojne dinamike zlasti na področju oblikoslovja in besedoslovja predvsem po narečnih skupinah. - Za slovenska krajevna imena, segment lastnih imen kot relativno samostojnega jezikovnega podsistema, bo izdelana strukturna tipologija s posebnim ozirom na njihovo kronološko-arealno distribucijo. - Kot del slovenske jezikovne, tudi kulturne zgodovine, bo na podlagi dostopnega pisnega in tiskanega gradiva pregledana, razvrščena in opisana glagolska tradicija na Slovenskem. - Kontrastivne raziskave bodo usmerjene v posamezna slovnična poglavja, ki bodo podlaga sodobni rusko-slovenski kontrastivni slovnici. Deloma bo na kontrastivnem vidiku temeljil tudi pregled temeljnih obdobij zgodovine ruskega jezika do oblikovanja sodobnega knjižnega standarda. - Obdobje oblikovanja podstav modernega slovenskega knjižnega jezika (prelom 18. v 19. stol. in celotno 19. stol.) bo osvetljeno s širšimi kulturnimi slovensko-češkimi povezavami. Del raziskav bo usmerjen sploh v slovensko-češko kontrastivo. - Aplikativne raziskave bodo empirične in komparativne. Temeljile bodo predvsem na raziskovanju sporazumevalnih zmožnosti (jezikovne, pragmatične, metajezikovne in metakognitivne) skozi celotno šolanje. Predvidene osnovne raziskovalne metode: Raziskovalne metode so vezane na evropsko in ameriško jezikoslovje 20. stol. Gre za strukturalizem (funkcijski, linearni) in tvorbeno-pretvorbeni pristop; oba vidika sta lastna tako bazičnim kot kontrastivnim raziskavam; v nekatere bazične in aplikativne raziskave bodo vgrajene tudi metode pragmatičnega jezikoslovja. - Do določene mere bo pri zgodovinskih temah uporabljen razvojni (diahroni) metodološki pristop. - Metodologija kognitivnega jezikoslovja, aktualizirana zlasti konec 20. stoletja, bo zajeta v delih bazičnih raziskav sodobnega slovenskega jezika. - Uporabljane bodo tudi metode sociolingvistike.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. Zlasti slovenistične raziskave v vseh treh segmentih - bazične, kontrastivne in aplikativne, ki nastajajo v matičnem okolju, se pravi v svetovnem slovenističnem središču – se umeščajo v temeljno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje; predstavljajo tudi vir drugih jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih študij. Intenzivno vnašanje informacijskih tehnologij v najrazličnejše korake jezikoslovnega raziskovanja, npr. gradnja, analiza in namenska (interesna) obdelava večstomilijonskih besedilnih korpusov, ima pomembne implikacije ne samo v smislu avtentičnosti jezikovnega raziskovanja in seveda jezikovne rabe, ampak tudi veliko širše – v smislu sociološke interpretacije, posredno lahko gospodarskorazvojne naravnanosti ipd. Z raziskovalnim programom se je okrepilo jezikovne vire za slovenščino. Tako je bil za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov.
Pomen za razvoj Slovenije
Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. Raziskovalni program prispeva znanstveno in strokovno podlago za obstoj slovenščine kot državnega jezika in utrjuje slovenščino kot nacionalno identitetno jedro. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno