Projekti / Programi
Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
slovenski jezik, zgodovina jezika, funkcijska slovnica, kontrastivna slovnica, morfologija, besedotvorje, frazeologija, sociolekti; korpusno jezikoslovje, jezikovne tehnologije; imenoslovje; strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, kognitivno jezikoslovje, pragmatično jezikoslovje, uporabno jezikoslovje, psiholingvistika, teorija diskurza; didaktika slovenskega jezika, usvajanje jezika; prevajanje
Raziskovalci (30)
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskava je usmerjena v temeljna področja slovenskega jezika s poudarjeno kontrastivno prvino; aplikativni vidik se nanaša predvsem na uporabo temeljnih jezikoslovnih spoznanj v učbenikih in učnih gradivih za visokošolsko in tudi vse druge učne ravni.
- Bazične raziskave so vezane na naslednja področja: (1) Sodobni slovenski jezik z naslednjimi poudarjenimi segmenti: slovnična poglavja se osredinjajo na skladenjsko problematiko tako na ravni strukture kot pomena. Poudarek je na prepoznavanju temeljnih stavčnih segmentov v smislu razmejevanja večbesednih leksemov od prostih besednih zvez; to področje zajema tudi vprašanja frazeologije, ki bo po izoblikovanem konceptu tudi monografsko predstavljena. - Na ravni skladnje gre predvsem za vnašanje novih vidikov v pojmovanje zloženih stavčnih struktur vsaj do t. i. govornega odstavka (sentence). Izpostavljena bo tudi problematika členitve po aktualnosti (funkcijske perspektive povedi). - Vprašanja morfologije se vežejo na besedotvorje, kjer gre med drugim za pripravo monografije po izoblikovanem konceptu. Problematika sodobnega jezika je odprta tudi za vsa druga slovnična poglavja. - Med bazične raziskave sodi sociolingvistična tematika: raziskovanje bo usmerjeno v empirično ugotavljanje, količinsko ovrednotenje in interpretiranje razlik med govoricami nekaterih značilnih družbenih skupin (sociolektov) v slovenskem jeziku na različnih jezikovnih ravninah. (2) Zgodovina slovenskega jezika: raziskovanje se usmerja v prepoznavanje razvojne dinamike zlasti na področju oblikoslovja in besedoslovja predvsem po narečnih skupinah. - Za slovenska krajevna imena, segment lastnih imen kot relativno samostojnega jezikovnega podsistema, bo izdelana strukturna tipologija s posebnim ozirom na njihovo kronološko-arealno distribucijo. - Kot del slovenske jezikovne, tudi kulturne zgodovine, bo na podlagi dostopnega pisnega in tiskanega gradiva pregledana, razvrščena in opisana glagolska tradicija na Slovenskem.
- Kontrastivne raziskave bodo usmerjene v posamezna slovnična poglavja, ki bodo podlaga sodobni rusko-slovenski kontrastivni slovnici. Deloma bo na kontrastivnem vidiku temeljil tudi pregled temeljnih obdobij zgodovine ruskega jezika do oblikovanja sodobnega knjižnega standarda. - Obdobje oblikovanja podstav modernega slovenskega knjižnega jezika (prelom 18. v 19. stol. in celotno 19. stol.) bo osvetljeno s širšimi kulturnimi slovensko-češkimi povezavami. Del raziskav bo usmerjen sploh v slovensko-češko kontrastivo.
- Aplikativne raziskave bodo empirične in komparativne. Temeljile bodo predvsem na raziskovanju sporazumevalnih zmožnosti (jezikovne, pragmatične, metajezikovne in metakognitivne) skozi celotno šolanje.
Predvidene osnovne raziskovalne metode: Raziskovalne metode so vezane na evropsko in ameriško jezikoslovje 20. stol. Gre za strukturalizem (funkcijski, linearni) in tvorbeno-pretvorbeni pristop; oba vidika sta lastna tako bazičnim kot kontrastivnim raziskavam; v nekatere bazične in aplikativne raziskave bodo vgrajene tudi metode pragmatičnega jezikoslovja. - Do določene mere bo pri zgodovinskih temah uporabljen razvojni (diahroni) metodološki pristop. - Metodologija kognitivnega jezikoslovja, aktualizirana zlasti konec 20. stoletja, bo zajeta v delih bazičnih raziskav sodobnega slovenskega jezika. - Uporabljane bodo tudi metode sociolingvistike.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. Zlasti slovenistične raziskave v vseh treh segmentih - bazične, kontrastivne in aplikativne, ki nastajajo v matičnem okolju, se pravi v svetovnem slovenističnem središču – se umeščajo v temeljno dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje; predstavljajo tudi vir drugih jezikoslovnih, humanističnih in družboslovnih študij. Intenzivno vnašanje informacijskih tehnologij v najrazličnejše korake jezikoslovnega raziskovanja, npr. gradnja, analiza in namenska (interesna) obdelava večstomilijonskih besedilnih korpusov, ima pomembne implikacije ne samo v smislu avtentičnosti jezikovnega raziskovanja in seveda jezikovne rabe, ampak tudi veliko širše – v smislu sociološke interpretacije, posredno lahko gospodarskorazvojne naravnanosti ipd. Z raziskovalnim programom se je okrepilo jezikovne vire za slovenščino. Tako je bil za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov.
Pomen za razvoj Slovenije
Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. Raziskovalni program prispeva znanstveno in strokovno podlago za obstoj slovenščine kot državnega jezika in utrjuje slovenščino kot nacionalno identitetno jedro. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
