Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
slovenski jezik, zgodovina jezika, funkcijska slovnica, kontrastivna slovnica, morfologija, besedotvorje, frazeologija, sociolekti; korpusno jezikoslovje, jezikovne tehnologije; imenoslovje; strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, kognitivno jezikoslovje, pragmatično jezikoslovje, uporabno jezikoslovje, psiholingvistika, teorija diskurza; didaktika slovenskega jezika, usvajanje jezika; prevajanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (40)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27674  dr. Špela Arhar Holdt  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014  194 
2.  23368  dr. Tatjana Balažic Bulc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  172 
3.  30672  dr. Maja Bitenc  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  56 
4.  06124  mag. Irena Brinar  Politične vede  Tehnični sodelavec  2014  171 
5.  34362  dr. Rok Chitrakar  Humanistika  Mladi raziskovalec  2011 - 2014 
6.  29383  Gaja Červ  Humanistika  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  25 
7.  36914  dr. Jaka Čibej  Jezikoslovje  Tehnični sodelavec  2014  130 
8.  09431  dr. Aleksandra Derganc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  316 
9.  26294  dr. Darja Fišer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2011 - 2014  385 
10.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Vodja projekta  2009 - 2014  466 
11.  25575  dr. Robert Grošelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  132 
12.  12621  dr. Ada Gruntar Jermol  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  202 
13.  26520  Urška Jarnovič  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  26 
14.  24303  dr. Peter Jurgec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014  152 
15.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  560 
16.  32887  mag. Bojan Klemenc  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2014  51 
17.  33796  dr. Iztok Kosem  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014  272 
18.  13060  dr. Simona Kranjc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  498 
19.  06468  dr. Erika Kržišnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  411 
20.  37653  dr. Cyprian Adam Laskowski  Jezikoslovje  Tehnični sodelavec  2014  33 
21.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  343 
22.  28530  dr. Adriana Mezeg  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  98 
23.  18903  dr. Marko Milosavljević  Politične vede  Raziskovalec  2009 - 2014  614 
24.  08100  dr. Irena Orel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  312 
25.  19018  dr. Nataša Pirih Svetina  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  331 
26.  19024  dr. Agnes Pisanski Peterlin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  219 
27.  31844  dr. Senja Pollak  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  218 
28.  33783  dr. Damjan Popič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014  76 
29.  06323  dr. Vesna Požgaj-Hadži  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  471 
30.  13358  dr. Mojca Schlamberger Brezar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  463 
31.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  495 
32.  19059  dr. Mojca Smolej  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  328 
33.  11651  dr. Marko Stabej  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  591 
34.  02330  dr. Alenka Šivic-Dular  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  328 
35.  19337  dr. Hotimir Tivadar  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  395 
36.  00972  dr. Ada Vidovič-Muha  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  467 
37.  20453  dr. Špela Vintar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2014  251 
38.  20984  dr. Jerica Vogel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  349 
39.  16060  dr. Jana Zemljarič Miklavčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2010  109 
40.  33079  dr. Jana Zidar Forte  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  43 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.352 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.989 
Povzetek
Raziskava je usmerjena v temeljna področja slovenskega jezika s poudarjeno kontrastivno prvino; aplikativni vidik se nanaša predvsem na uporabo temeljnih jezikoslovnih spoznanj v učbenikih in učnih gradivih za visokošolsko in tudi vse druge učne ravni. - Bazične raziskave so vezane na naslednja področja: (1) Sodobni slovenski jezik z naslednjimi poudarjenimi segmenti: slovnična poglavja se osredinjajo na skladenjsko problematiko tako na ravni strukture kot pomena. Poudarek je na prepoznavanju temeljnih stavčnih segmentov v smislu razmejevanja večbesednih leksemov od prostih besednih zvez; to področje zajema tudi vprašanja frazeologije, ki bo po izoblikovanem konceptu tudi monografsko predstavljena. - Na ravni skladnje gre predvsem za vnašanje novih vidikov v pojmovanje zloženih stavčnih struktur vsaj do t. i. govornega odstavka (sentence). Izpostavljena bo tudi problematika členitve po aktualnosti (funkcijske perspektive povedi). - Vprašanja morfologije se vežejo na besedotvorje, kjer gre med drugim za pripravo monografije po izoblikovanem konceptu. Problematika sodobnega jezika je odprta tudi za vsa druga slovnična poglavja. - Med bazične raziskave sodi sociolingvistična tematika: raziskovanje bo usmerjeno v empirično ugotavljanje, količinsko ovrednotenje in interpretiranje razlik med govoricami nekaterih značilnih družbenih skupin (sociolektov) v slovenskem jeziku na različnih jezikovnih ravninah. (2) Zgodovina slovenskega jezika: raziskovanje se usmerja v prepoznavanje razvojne dinamike zlasti na področju oblikoslovja in besedoslovja predvsem po narečnih skupinah. - Za slovenska krajevna imena, segment lastnih imen kot relativno samostojnega jezikovnega podsistema, bo izdelana strukturna tipologija s posebnim ozirom na njihovo kronološko-arealno distribucijo. - Kot del slovenske jezikovne, tudi kulturne zgodovine, bo na podlagi dostopnega pisnega in tiskanega gradiva pregledana, razvrščena in opisana glagolska tradicija na Slovenskem. - Kontrastivne raziskave bodo usmerjene v posamezna slovnična poglavja, ki bodo podlaga sodobni rusko-slovenski kontrastivni slovnici. Deloma bo na kontrastivnem vidiku temeljil tudi pregled temeljnih obdobij zgodovine ruskega jezika do oblikovanja sodobnega knjižnega standarda. - Obdobje oblikovanja podstav modernega slovenskega knjižnega jezika (prelom 18. v 19. stol. in celotno 19. stol.) bo osvetljeno s širšimi kulturnimi slovensko-češkimi povezavami. Del raziskav bo usmerjen sploh v slovensko-češko kontrastivo. - Aplikativne raziskave bodo empirične in komparativne. Temeljile bodo predvsem na raziskovanju sporazumevalnih zmožnosti (jezikovne, pragmatične, metajezikovne in metakognitivne) skozi celotno šolanje. Predvidene osnovne raziskovalne metode: Raziskovalne metode so vezane na evropsko in ameriško jezikoslovje 20. stol. Gre za strukturalizem (funkcijski, linearni) in tvorbeno-pretvorbeni pristop; oba vidika sta lastna tako bazičnim kot kontrastivnim raziskavam; v nekatere bazične in aplikativne raziskave bodo vgrajene tudi metode pragmatičnega jezikoslovja. - Do določene mere bo pri zgodovinskih temah uporabljen razvojni (diahroni) metodološki pristop. - Metodologija kognitivnega jezikoslovja, aktualizirana zlasti konec 20. stoletja, bo zajeta v delih bazičnih raziskav sodobnega slovenskega jezika. - Uporabljane bodo tudi metode sociolingvistike.
Pomen za razvoj znanosti
I. Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. II. Gledano iz širše perspektive je v zadnjih dveh ali treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela. III. Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino (tudi vzporedne in primerljive z drugimi jeziki). Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k (a) razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino, (b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih, (c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in (č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih slovenskih jezikovnih virov. Program bo okrepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov uporabnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslvne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih.
Pomen za razvoj Slovenije
I. Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. II. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se preko sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. III. Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zadreg, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno