Projekti / Programi
Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
Koda |
Veda |
Področje |
6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
slovenski jezik, zgodovina jezika, funkcijska slovnica, kontrastivna slovnica, morfologija, besedotvorje, frazeologija, sociolekti; korpusno jezikoslovje, jezikovne tehnologije; imenoslovje; strukturalizem, tvorbeno-pretvorbeno jezikoslovje, kognitivno jezikoslovje, pragmatično jezikoslovje, uporabno jezikoslovje, psiholingvistika, teorija diskurza; didaktika slovenskega jezika, usvajanje jezika; prevajanje
Raziskovalci (40)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskava je usmerjena v temeljna področja slovenskega jezika s poudarjeno kontrastivno prvino; aplikativni vidik se nanaša predvsem na uporabo temeljnih jezikoslovnih spoznanj v učbenikih in učnih gradivih za visokošolsko in tudi vse druge učne ravni.
- Bazične raziskave so vezane na naslednja področja: (1) Sodobni slovenski jezik z naslednjimi poudarjenimi segmenti: slovnična poglavja se osredinjajo na skladenjsko problematiko tako na ravni strukture kot pomena. Poudarek je na prepoznavanju temeljnih stavčnih segmentov v smislu razmejevanja večbesednih leksemov od prostih besednih zvez; to področje zajema tudi vprašanja frazeologije, ki bo po izoblikovanem konceptu tudi monografsko predstavljena. - Na ravni skladnje gre predvsem za vnašanje novih vidikov v pojmovanje zloženih stavčnih struktur vsaj do t. i. govornega odstavka (sentence). Izpostavljena bo tudi problematika členitve po aktualnosti (funkcijske perspektive povedi). - Vprašanja morfologije se vežejo na besedotvorje, kjer gre med drugim za pripravo monografije po izoblikovanem konceptu. Problematika sodobnega jezika je odprta tudi za vsa druga slovnična poglavja. - Med bazične raziskave sodi sociolingvistična tematika: raziskovanje bo usmerjeno v empirično ugotavljanje, količinsko ovrednotenje in interpretiranje razlik med govoricami nekaterih značilnih družbenih skupin (sociolektov) v slovenskem jeziku na različnih jezikovnih ravninah. (2) Zgodovina slovenskega jezika: raziskovanje se usmerja v prepoznavanje razvojne dinamike zlasti na področju oblikoslovja in besedoslovja predvsem po narečnih skupinah. - Za slovenska krajevna imena, segment lastnih imen kot relativno samostojnega jezikovnega podsistema, bo izdelana strukturna tipologija s posebnim ozirom na njihovo kronološko-arealno distribucijo. - Kot del slovenske jezikovne, tudi kulturne zgodovine, bo na podlagi dostopnega pisnega in tiskanega gradiva pregledana, razvrščena in opisana glagolska tradicija na Slovenskem.
- Kontrastivne raziskave bodo usmerjene v posamezna slovnična poglavja, ki bodo podlaga sodobni rusko-slovenski kontrastivni slovnici. Deloma bo na kontrastivnem vidiku temeljil tudi pregled temeljnih obdobij zgodovine ruskega jezika do oblikovanja sodobnega knjižnega standarda. - Obdobje oblikovanja podstav modernega slovenskega knjižnega jezika (prelom 18. v 19. stol. in celotno 19. stol.) bo osvetljeno s širšimi kulturnimi slovensko-češkimi povezavami. Del raziskav bo usmerjen sploh v slovensko-češko kontrastivo.
- Aplikativne raziskave bodo empirične in komparativne. Temeljile bodo predvsem na raziskovanju sporazumevalnih zmožnosti (jezikovne, pragmatične, metajezikovne in metakognitivne) skozi celotno šolanje.
Predvidene osnovne raziskovalne metode: Raziskovalne metode so vezane na evropsko in ameriško jezikoslovje 20. stol. Gre za strukturalizem (funkcijski, linearni) in tvorbeno-pretvorbeni pristop; oba vidika sta lastna tako bazičnim kot kontrastivnim raziskavam; v nekatere bazične in aplikativne raziskave bodo vgrajene tudi metode pragmatičnega jezikoslovja. - Do določene mere bo pri zgodovinskih temah uporabljen razvojni (diahroni) metodološki pristop. - Metodologija kognitivnega jezikoslovja, aktualizirana zlasti konec 20. stoletja, bo zajeta v delih bazičnih raziskav sodobnega slovenskega jezika. - Uporabljane bodo tudi metode sociolingvistike.
Pomen za razvoj znanosti
I. Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih. Slovenistične raziskave predstavljajo koncentracijo slovenistične jezikoslovne misli, izsledki raziskav pa vgrajujejo avtentičnost slovenistike v mednarodno jezikoslovje. II. Gledano iz širše perspektive je v zadnjih dveh ali treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela. III. Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino (tudi vzporedne in primerljive z drugimi jeziki). Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k (a) razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino, (b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih, (c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in (č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih slovenskih jezikovnih virov. Program bo okrepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov uporabnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslvne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih.
Pomen za razvoj Slovenije
I. Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. II. V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se preko sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik pomemben dejavnik gospodarskega razvoja. III. Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zadreg, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si