Projekti / Programi
Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
uporabno jezikoslovje, poststrukturalno jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, jezikovni viri, jezikovni opis, terminologija, analiza diskurza, kontrastivna analiza, uporabniške raziskave
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
127 |
467 |
389 |
3,06 |
| Scopus |
285 |
1.445 |
1.190 |
4,18 |
Raziskovalci (42)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalno delo programske skupine temelji na empiričnem pristopu, osredotoča pa se na nadgradnjo in vzdrževanje jezikovnih virov ter jezikovne opise, ki jim je skupna korpusnojezikoslovna metodologija in se programsko umeščajo v okvir poststrukturalnih jezikoslovnih pristopov.
Ključnega pomena za empirično utemeljeno raziskovalno delo je vzdrževanje in nadgradnja jezikovnih virov. V preteklih letih so bili izdelani korpusni viri za slovenski jezik, referenčni korpus Gigafida in vzorčni Kres, govorjenega jezika Gos, nestandardne slovenščine Janes, akademske slovenščine KAS, šolskih pisnih izdelkov Šolar, korpus lektoriranih besedil Lektor, slovenskega znakovnega jezika SIGNOR. Vzdrževanje korpusnih virov in njihova nadgradnja je izhodišče dela programske skupine, saj je skupina v slovenskem prostoru edina, ki na raziskovalnem polju sistematično skrbi za njihovo vzdrževanje in razvoj. Pomemben del infrastrukture, razvit v okviru programske skupine, je povezan s terminološkimi viri in tehnologijami, tudi z razvojem inovativnih analitičnih metod luščenja terminologije. Ker je učinkovito terminološko upravljanje ključno pri prenosu znanj med različnimi jezikovnimi okolji in konceptualizacijami v teh okoljih, poleg gradnje in vzdrževanja terminoloških virov načrtujemo tudi sodobne terminološke opise. Pri tem preusmerjamo raziskave iz klasičnega razumevanja termina kot jezikovnega poimenovanja specializiranih pojmov v njihovo opazovanje v besedilih kot dinamične in gibljive pojmovno-jezikovne mreže.
Celoviti opisi slovenskega jezika še vedno večinoma temeljijo na strukturalistični tradiciji, zato s predlaganim programom oblikujemo načrt za nove opise v segmentu leksikogramatike, ob tem pripravimo korpusno inducirani leksikogramatični opis glagolskih zvez kot model za celovit gramatični opis slovenskega jezika. Tudi ko gre za kontrastive študije v slovenskem prostoru, raziskave izhajajo iz strukturalistične tradicije, kar pa ne zadošča za polno razvito komunikacijsko kompetenco. Z raziskavo diskurznih označevalcev premikamo kontrastivne študije v okvir analize diskurza.
Digitalni medij in nove oblike komunikacije so bistveno spremenile načine komunikacije, poleg tega pa je digitalni medij s specifično regulacijo v različnih kulturnih okoljih tudi prostor diskurznih praks, ki jih prepoznavamo kot družbeno nesprejemljive. Eden od diskurzov, ki so ga v zadnjem desetletju tehnologije in novi komunikacijski kanali korenito spremenili, je medijski. Transformacije medijskega diskurza, ki so jih s tehnološkimi, družbenimi, kulturnimi in estetskimi spremembami v tvorbi, distribuciji in sprejemanju vsebin pomembno zaznamovali novi mediji, so poleg družbeno nesprejemljivega diskurza v središču naših diskurznih analiz.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih.
Gledano iz širše perspektive je v zadnjih treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so sociologija, psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela. Raziskovalni program predstavlja znanstveno podlago za korpusno zasnovane jezikoslovne študije slovenskega jezika, saj je edini, ki sistematično skrbi za vzdrževanje korpusov slovenskega jezika in njihov nadaljnji razvoj.
Evropsko jezikoslovje, posebej v slovanskih okoljih, še vedno v veliki meri temelji na strukturalni tradiciji. Ker ni uspelo v svoj teoretsko-metodološki okvir vključiti vrste poststrukturalnih pristopov, zaostaja v svoji teoretski misli za drugimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami. Raziskovalni program z izhodiščem v korpusnem jezikoslovju kot prevladujočim metodološkim pristopom v opis slovenskega jezika sistematično vpeljuje različne poststrukturalne pristope, tako tiste, ki so v slovenskem prostoru že dalj časa prisotni, kot npr. sociolingvistika, besediloslovje, analiza diskurza, kot tudi nove, npr. kritično analizo diskurza, kritično stilistiko, jezikoslovje družbenega spola in kvirovsko jezikoslovje.
Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino, tako splošne kot specializirane, namenjene specifičnim raziskovalnim ciljem. Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k
a) nadaljnjemu razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino;
b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih;
c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in
č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih jezikovnih virov.
Program bo krepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov poststukturalnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslovne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih jezikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. Poudarek na digitalni prisotnosti jezika in pripravi jezikovnih opisov, porojenih v in za digitalno okolje, pa zagotavlja njegov dinamični razvoj tudi v digitalni dobi. Le jeziki, ki bodo pripravljeni za delovanje v digitalnem svetu raznorodnih korpusnih podatkov, bodo imeli možnost vitalnega razvoja, zato je delo programske skupine za prihodnost slovenskega jezika kot enega od vitalnih jezikov v digitalnem okolju ključna. Digitalni prostor pa ne prinaša zgolj pozitivnih učinkov. Je tudi prostor za vrsto družbeno nesprejemljivih diskurznih praks, zato kot pomemben prispevek raziskav programske skupine izpostavljamo interdisciplinarno raziskavo družbeno nesprejemljivih diskurzivnih praks na družbenih omrežjih, izvedenih s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih, deskriptivnih in inferenčnih pristopov.
V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se prek sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik tudi pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.
Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zagat, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
