Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski jezik - bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
uporabno jezikoslovje, poststrukturalno jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, jezikovni viri, jezikovni opis, terminologija, analiza diskurza, kontrastivna analiza, uporabniške raziskave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
16.343,86
A''
2.502,42
A'
6.164,42
A1/2
7.882,35
CI10
748
CImax
48
h10
13
A1
54,54
A3
5,75
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  105  302  246  2,34 
Scopus  207  1.027  837  4,04 
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23368  dr. Tatjana Balažic Bulc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  172 
2.  51891  Mija Bon  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  11 
3.  54740  Mojca Brglez  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
4.  34362  dr. Rok Chitrakar  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023 
5.  26294  dr. Darja Fišer  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  385 
6.  51889  Jasmin Franza  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2019 - 2023 
7.  16313  dr. Apolonija Gantar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  201 
8.  14681  dr. Vojko Gorjanc  Jezikoslovje  Vodja projekta  2019 - 2023  466 
9.  30247  dr. Martin Anton Grad  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  16 
10.  25575  dr. Robert Grošelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  132 
11.  12621  dr. Ada Gruntar Jermol  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  202 
12.  18947  dr. Nataša Hirci  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  144 
13.  15000  dr. Monika Kalin Golob  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  560 
14.  32887  mag. Bojan Klemenc  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  51 
15.  11482  dr. Samo Kropivnik  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2023  279 
16.  50983  dr. Jakob Lenardič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  52 
17.  20331  dr. Tina Lengar Verovnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020  320 
18.  20482  dr. Nataša Logar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  343 
19.  18903  dr. Marko Milosavljević  Politične vede  Raziskovalec  2019 - 2023  614 
20.  08100  dr. Irena Orel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  312 
21.  51888  Tadej Pahor  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  10 
22.  19024  dr. Agnes Pisanski Peterlin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  219 
23.  33783  dr. Damjan Popič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  76 
24.  06323  dr. Vesna Požgaj-Hadži  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  471 
25.  38230  dr. Alexander Rath  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2019 
26.  13358  dr. Mojca Schlamberger Brezar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  463 
27.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  495 
28.  19059  dr. Mojca Smolej  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  328 
29.  11651  dr. Marko Stabej  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  591 
30.  19337  dr. Hotimir Tivadar  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2023  395 
31.  21811  dr. Branislava Vičar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  160 
32.  20453  dr. Špela Vintar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  251 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.352 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.989 
Povzetek
Raziskovalno delo programske skupine temelji na empiričnem pristopu, osredotoča pa se na nadgradnjo in vzdrževanje jezikovnih virov ter jezikovne opise, ki jim je skupna korpusnojezikoslovna metodologija in se programsko umeščajo v okvir poststrukturalnih jezikoslovnih pristopov. Ključnega pomena za empirično utemeljeno raziskovalno delo je vzdrževanje in nadgradnja jezikovnih virov. V preteklih letih so bili izdelani korpusni viri za slovenski jezik, referenčni korpus Gigafida in vzorčni Kres, govorjenega jezika Gos, nestandardne slovenščine Janes, akademske slovenščine KAS, šolskih pisnih izdelkov Šolar, korpus lektoriranih besedil Lektor, slovenskega znakovnega jezika SIGNOR. Vzdrževanje korpusnih virov in njihova nadgradnja je izhodišče dela programske skupine, saj je skupina v slovenskem prostoru edina, ki na raziskovalnem polju sistematično skrbi za njihovo vzdrževanje in razvoj. Pomemben del infrastrukture, razvit v okviru programske skupine, je povezan s terminološkimi viri in tehnologijami, tudi z razvojem inovativnih analitičnih metod luščenja terminologije. Ker je učinkovito terminološko upravljanje ključno pri prenosu znanj med različnimi jezikovnimi okolji in konceptualizacijami v teh okoljih, poleg gradnje in vzdrževanja terminoloških virov načrtujemo tudi sodobne terminološke opise. Pri tem preusmerjamo raziskave iz klasičnega razumevanja termina kot jezikovnega poimenovanja specializiranih pojmov v njihovo opazovanje v besedilih kot dinamične in gibljive pojmovno-jezikovne mreže. Celoviti opisi slovenskega jezika še vedno večinoma temeljijo na strukturalistični tradiciji, zato s predlaganim programom oblikujemo načrt za nove opise v segmentu leksikogramatike, ob tem pripravimo korpusno inducirani leksikogramatični opis glagolskih zvez kot model za celovit gramatični opis slovenskega jezika. Tudi ko gre za kontrastive študije v slovenskem prostoru, raziskave izhajajo iz strukturalistične tradicije, kar pa ne zadošča za polno razvito komunikacijsko kompetenco. Z raziskavo diskurznih označevalcev premikamo kontrastivne študije v okvir analize diskurza. Digitalni medij in nove oblike komunikacije so bistveno spremenile načine komunikacije, poleg tega pa je digitalni medij s specifično regulacijo v različnih kulturnih okoljih tudi prostor diskurznih praks, ki jih prepoznavamo kot družbeno nesprejemljive. Eden od diskurzov, ki so ga v zadnjem desetletju tehnologije in novi komunikacijski kanali korenito spremenili, je medijski. Transformacije medijskega diskurza, ki so jih s tehnološkimi, družbenimi, kulturnimi in estetskimi spremembami v tvorbi, distribuciji in sprejemanju vsebin pomembno zaznamovali novi mediji, so poleg družbeno nesprejemljivega diskurza v središču naših diskurznih analiz.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program nadaljuje dialog raziskovalnih disciplin s svetovnim jezikoslovjem in se vanj vključuje z izvirnim prispevkom v gradivu, teoretičnem pristopu in izsledkih.   Gledano iz širše perspektive je v zadnjih treh desetletjih v jezikoslovju opazen premik znanstvene paradigme iz raziskovanja jezikovnega sistema, kakršen je bil značilen predvsem za strukturalizem, v celostno in empirično naravnano obravnavo jezika, ki skuša v enoten sistem zajeti delovanje jezika v realnih okoliščinah, v povezavi s področji, kot so sociologija, psihologija, nevrobiologija, informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca itd. Tovrstno jezikoslovje v enoten sistem poleg tradicionalnih ločeno obravnavnih področij fonologije, morfologije, sintakse, semantike itd. zajema tudi področja, kot so pragmatika, analiza diskurza, besediloslovje itd. Za uspešno raziskovanje znotraj novejših jezikoslovnih pristopov so potrebni zanesljivi empirični podatki o različnih jezikovnih pojavih, ki jih lahko zagotovi sodobno računalniško oz. korpusno jezikoslovje s strojno analizo obsežnih zbirk tako pisnega kot govorjenega jezika, na čemer temelji naš program dela. Raziskovalni program predstavlja znanstveno podlago za korpusno zasnovane jezikoslovne študije slovenskega jezika, saj je edini, ki sistematično skrbi za vzdrževanje korpusov slovenskega jezika in njihov nadaljnji razvoj.   Evropsko jezikoslovje, posebej v slovanskih okoljih, še vedno v veliki meri temelji na strukturalni tradiciji. Ker ni uspelo v svoj teoretsko-metodološki okvir vključiti vrste poststrukturalnih pristopov, zaostaja v svoji teoretski misli za drugimi humanističnimi in družboslovnimi disciplinami. Raziskovalni program z izhodiščem v korpusnem jezikoslovju kot prevladujočim metodološkim pristopom v opis slovenskega jezika sistematično vpeljuje različne poststrukturalne pristope, tako tiste, ki so v slovenskem prostoru že dalj časa prisotni, kot npr. sociolingvistika, besediloslovje, analiza diskurza, kot tudi nove, npr. kritično analizo diskurza, kritično stilistiko, jezikoslovje družbenega spola in kvirovsko jezikoslovje.   Z raziskovalnim programom se bo okrepilo jezikovne vire za slovenščino, tako splošne kot specializirane, namenjene specifičnim raziskovalnim ciljem. Tako bo za slovenščino oblikovan pomemben segment jezikovne infrastrukture in njenega vključevanja v jezikoslovno raziskovalno sfero kot nepogrešljivega segmenta sodobnih jezikovnih analiz in na njih temelječih jezikovnih opisov; v tem okviru bo raziskovalni program doprinesel k a) nadaljnjemu razvoju načel za enovito predstavitev jezikovnih virov za slovenščino; b) razvoju sodobnih metod za analizo strukturiranih podatkov v besedilnih korpusih; c) razvoju sodobnih metod povezovanja besedilnih virov, njihove analize in predstavitve rezultatov analize in č) razvoju sodobnih metod dostopa do slovenskih jezikovnih virov. Program bo krepil pozicijo korpusnega jezikoslovja in drugih segmentov poststukturalnega jezikoslovja v slovenskem prostoru. Korpusno jezikoslovje se je v Sloveniji dokončno oblikovalo kot samostojno raziskovalno izhodišče z gradnjo splošnih korpusov, program pa nadaljuje s sistematičnim vključevanjem korpusnojezikoslovne metodologije v raziskave slovenskega jezika in slovenskega jezika v razmerju do drugih jezikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Z bazičnimi raziskavami slovenskega jezika je omogočeno njegovo polnofunkcijsko delovanje in sopostavljanje razvitim evropskim in svetovnim jezikom. Poudarek na digitalni prisotnosti jezika in pripravi jezikovnih opisov, porojenih v in za digitalno okolje, pa zagotavlja njegov dinamični razvoj tudi v digitalni dobi. Le jeziki, ki bodo pripravljeni za delovanje v digitalnem svetu raznorodnih korpusnih podatkov, bodo imeli možnost vitalnega razvoja, zato je delo programske skupine za prihodnost slovenskega jezika kot enega od vitalnih jezikov v digitalnem okolju ključna. Digitalni prostor pa ne prinaša zgolj pozitivnih učinkov. Je tudi prostor za vrsto družbeno nesprejemljivih diskurznih praks, zato kot pomemben prispevek raziskav programske skupine izpostavljamo interdisciplinarno raziskavo družbeno nesprejemljivih diskurzivnih praks na družbenih omrežjih, izvedenih s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih, deskriptivnih in inferenčnih pristopov.   V današnji družbi znanja in visoko razvitih tehnologij je za vsak jezik posebnega pomena razvoj jezikovne infrastrukture, za katero moramo poskrbeti sami. V globalno povezanem svetu postaja dostopnost do informacij v določenem jeziku in povezljivost z drugimi jeziki ključnega pomena, zato je oblikovanje raznorodnih jezikovnih virov za slovenščino izjemnega pomena. Posebnega pomena je učinkovita strokovna in medstrokovna komunikacija. Seveda ne le znotraj enega jezika, ampak tudi med jeziki. V svetu se zato močno podpira terminološko delo in raziskovalno delo na področju (med)strokovne komunikacije, ker spodbuja tehnološki transfer. To prav gotovo velja tudi za slovensko okolje. Z učinkovitim terminološkim upravljanjem namreč lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu prenosu novih tehnoloških rešitev v slovensko okolje, prav tako pa učinkovito predstavimo svoje dosežke v tujem jeziku. Podatki govorijo o tem, da se prek sodobnih medijev prenaša največ, kar 80 % vseh podatkov, povezanih s specializiranimi znanji in vedenji. Tako je za učinkovito izmenjavo tovrstnih informacij terminološko delo izjemnega pomena, pomeni pa tudi možnost ekonomske učinkovitosti gospodarskih subjektov, ki v tem okolju delujejo, saj zagotavlja hitro in učinkovito izmenjavo novih informacij. Podatki kažejo, da je obvladovanje specializirane komunikacije in še posebej komunikacijskih norm v določenem kulturnem okolju pri prenosu iz enega v drug jezik tudi pomemben dejavnik gospodarskega razvoja.   Komunikacijske težave velikokrat niso posledica neznanja lastnega ali tujih jezikov, ampak terminoloških zadreg in zagat, povezanih s sposobnostjo oblikovanja besedil glede na specifike kulturnega okolja. Uporaba neustrezne terminologije in neustreznih komunikacijskih vzorcev lahko privede do negativnih učinkov ne le, ko gre za gospodarsko učinkovitost, ampak lahko privede v primerih varnostnih regulativ in navodil za uporabo zaradi napačnih prevodov tudi do poškodb, na ravni izobraževanja slabše učinkovitosti, pri tehnični dokumentaciji zaradi neustreznega medjezikovnega prenosa visokih stroškov, pri pogodbah in pravnih dokumentih zmanjšanja pravne varnosti itd. Na splošno lahko rečemo, da ima zato predlagano raziskovalno delo tako kvalitativne kot kvantitativne učinke. Pomeni osnovo za možnost zagotavljanja učinkovitosti komunikacije in ima tako velik pomen pri odpravljanju zgoraj navedenih negativnih učinkov, ki jih lahko povzroča neustrezen prenos med jeziki in kulturami.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno