Projekti / Programi
Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Politične stranke, katoliški, liberalni, marksistični tabor, svetovni nazor, država, parlament, vlade, politično združevanje, politična kultura, okupacija, odpor, kolaboracija, mednarodno povezovanje, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, EU.
Raziskovalci (17)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.245 |
Povzetek
Dosedanje raziskovanje idejne, politične in kulturne zgodovine Slovencev od druge polovice 19. do začetka 21. stoletja je bilo osredotočeno na najbolj značilne razvojne procese, ki so označevali omenjena področja slovenske nacionalne zgodovine. Raziskave so bile opravljene v okviru historične osmislitve procesa idejnopolitične stratifikacije v slovenskem narodnem gibanju v drugi polovici 19. stoletja; v okviru razčlembe ključnih obdobij in prelomov, v katerih je bilo vprašanje idejnopolitičnega in kulturnega pluralizma in monizma v 20. stoletju na Slovenskem najbolj izpostavljeno; in v okviru obravnave problemske kompleksnosti vprašanja demokracije in demokratičnih vrednot v slovenski zgodovinski izkušnji od konca 19. stoletja do vključitve Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004.
Ker slovensko zgodovinopisje omenjene problematike še ni obravnavalo z vidika ciljnega raziskovanja političnih institucij in strankarskih subjektov v posameznih zgodovinskih obdobjih, je vzporedno z zgodovino institucij države potrebno obdelati tudi zgodovino modernih političnih strank od njihovega nastanka konec 19. stoletja dalje. Le-ta bo za čas do 2. svetovne vojne obravnavana po tedaj tradicionalni delitvi slovenskega prostora na katoliški, liberalni in marksistični idejnopolitični tabor. Obdelane bodo njihove temeljne strankarske predstavnice v avstrijski dobi ter v Kraljevini SHS/Jugoslaviji. Obdobje okupacije (1941–1945) bo obdelano skozi obravnavo razvoja katoliške in liberalne politike ter Komunistične partije Slovenije (KPS) in njihove medsebojne interakcije v odnosu do temeljnih vprašanj tistega časa (kolaboracija, odpor, revolucija).
Čas po 2. svetovni vojni bo obravnavan z vidika političnega sistema strankarskega monizma, ki je opredelil družbeno in politično življenje Slovencev v drugi jugoslovanski skupnosti. Na tej podlagi bo program osredotočen na preučitev razvoja KPS oziroma Zveze komunistov Slovenije (ZKS) v evropski komparativni perspektivi (zlasti v primerjavi z vzhodnoevropskimi komunističnimi partijami). Od pojava novih, ob ZKS obstoječih opozicijskih subjektov konec 80. let 20. stoletja, pa še na le-te ter njihovo kasnejšo koalicijsko povezavo Demos. Čas po oblikovanju Republike Slovenije do njenega vstopa v Evropsko unijo bo v srednjeročnem obdobju obdelan skozi obravnavo razvoja tedaj najpomembnejših političnih subjektov in njihove vpetosti v slovenski politični sistem in mednarodne politične odnose.
Pomen za razvoj znanosti
Celostna presoja idejno- in kulturnopolitične dinamike v slovenski novejši zgodovini zahteva podrobno preučitev socialnih, političnih in idejnih subjektov, ki so bili nosilci organiziranega političnega življenja na Slovenskem. Omenjeni subjekti, izoblikovani kot politične stranke, so najdejavneje izražali sestavnice slovenske družbene volje in kvaliteto njene zgodovinske dozorelosti ter razumevanja časa. Pri tem je prišlo do strnitve vrste ključnih dejavnikov: značaja, močí in dejavnosti posameznih političnih strank, njihovih strukturnih značilnosti, in vprašanj s katerimi so se srečevale (ali jih odpirale) v svojem razvoju. Stranke so v moderni dobi odločilno posegle v odnos med posameznikom in skupnostjo ter njuno idejno, politično in kulturno soodvisnost. Za razumevanje in z njim pogojeno vrednotenje preteklega (in sedanjega) razvoja je zato potrebna posebna obravnava zgodovine političnih strank in njihovega delovanja v okviru državnih institucij, kar je še vedno očitni manko današnjega slovenskega zgodovinopisja. Zapolnitev omenjene vrzeli in na ta način utemeljena nova kvalitativna stopnja v razvoju slovenskega zgodovinopisja (ob pripombi, da so zgodovino svojega političnostrankarskega življenja drugi narodi v Evropi napisali že pred mnogimi leti) bosta pomembno nadgradili dosedanje védenje o idejnopolitičnem in kulturnem razvoju na Slovenskem od konca 19. stoletja dalje. To bo omogočilo nadaljnje globlje in širše razumevanje različnih slovenskih zgodovinskih položajev in odprlo nove razsežnosti v razvoju slovenske zgodovinske vede.
Poseben vidik, ki ga bo izvajanje preloženega raziskovalnega programa prispevalo k razvoju znanosti, pa zadeva zagotovljeno sprotno objavljanje rezultatov raziskave. Inštitut za novejšo zgodovino namreč v okviru svoje založniške dejavnosti že vrsto let izdaja znanstvene monografije posameznih ali več avtorjev in znanstveno revijo. S svojo utečeno založniško dejavnostjo bo nadaljeval tudi v prihodnje in tudi na ta način širil svoja znanstvena spoznanja in odpiral nova polja znanstvenih obravnav. Rezultati izvajanja predloženega raziskovalnega programa bodo tako široko dosegljivi. Ob tem so na spletnem portalu Sistory, ki ga moderira inštitut, široko dostopni tudi starejši znanstveni prispevki, monografije in tiskani zgodovinski viri, ki bodo sprotno dopolnjevani z gradivom, vključenim v znanstveno obravnavo med izvajanjem predloženega raziskovalnega programa (strankarski programi, statistični podatki, uradni listi, sejni zapisniki izvršnih in zakonodajnih teles itd.).
Pomen za razvoj Slovenije
Nacionalna zgodovinska izkušnja je ena od ključnih prvin, ki utemeljujejo zavest o pripadnosti določeni narodni skupnosti. Čeprav narodovo zgodovino zaobjemajo različna pomembna področja, ima njen politični vidik še vedno izstopajočo vlogo. Ker so osnovno gibalo modernega demokratičnega parlamentarnega političnega življenja stranke, sta njihov zgodovinski razvoj in učinek njegovih posledic živo zarezana v narodovo kulturnoidentitetno bit. Posamezne stranke namreč lahko po svoji môči in dejanjih odločilno vplivajo na narodov svetovnonazorski, ideološki, politični, kulturni in socialni vrednostni sistem, kar opredeljuje značaj njegovih notranjih političnih odnosov in kvaliteto njegovega zgodovinskega razvoja. Sistematično in v primerjavi z mednarodnim prostorom utemeljeno poznavanje slovenske politične strankarske zgodovine in zgodovine institucij države na Slovenskem zato prispeva tako k celostnemu razumevanju slovenskega kulturnoidentitetnega položaja kot tudi njegovih vsebinskih razsežnosti v preteklem in sedanjem času.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
