Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 
Ključne besede
Prva Jugoslavija, idejnopolitični pluralizem, kulturno ustvarjanje, katolicizem, liberalizem, komunizem, druga svetovna vojna, revolucija, protirevolucija, druga Jugoslavija, idejnopolitični monizem, kulturna politika, Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, socialistično samoupravljanje, federalizem, Ljudska republika Slovenija, Svobodno tržaško ozemlje, Republika Slovenija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06406  dr. Zdenko Čepič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  444 
2.  08410  dr. Vida Deželak-Barič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  263 
3.  08192  dr. Ervin Dolenc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  314 
4.  00840  dr. Aleš Gabrič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  864 
5.  22284  dr. Jure Gašparič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  333 
6.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  456 
7.  09653  dr. Damijan Guštin  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  661 
8.  13394  Nataša Kandus  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2004 - 2008  38 
9.  28399  dr. Eva Mally  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  10 
10.  04075  dr. Boris Mlakar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  584 
11.  29514  dr. Željko Oset  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2008  259 
12.  08411  dr. Jurij Perovšek  Zgodovinopisje  Vodja  2004 - 2008  840 
13.  15635  dr. Mateja Režek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2006  184 
14.  12928  dr. Nevenka Troha  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  380 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.238 
Povzetek
V slovenski novejši zgodovini, za katero je v 20. stoletju značilna vrsta usodnih prelomov v idejnem, političnem in kulturnem razvoju in v vojaškem dogajanju na slovenskih tleh, je vprašanje več ali le enostranskega mišljenjskega, vrednostno-civilizacijskega in družbeno političnega življenja posebej pomembno. Raziskovalni program obravnava to vprašanje z namenom kompleksno razčleniti slovensko kulturno ustvarjanje v prvi Jugoslaviji (1918-1941) ter politični razvoj in idejne ter socialnopolitične značilnosti slovenskega katoliškega, liberalnega in komunističnega revolucionarnega tabora v tem obdobju. Posebej se osredotoča tudi na prelomni čas 2. svetovne vojne na Slovenskem (1941-1945) in je usmerjen v razčlenitev medsebojnih razmerij med tedanjimi ključnimi idejnopolitičnimi dejavniki - okupatorjem, katoliškim in liberalnima taborom, komunisti, Osvobodilno fronto in Slovensko zavezo. Obravnava je zasnovana tudi v obdelavi problema revolucionarne uveljavitve komunistov v tem času, zajema pa še odnose med vojaškimi formacijami (okupacijskimi, odporniškimi in na strani okupatorja vojujočimi se protiodporniškimi vojaškimi formacijami) in civilnim prebivalstvom na Slovenskem v letih 1941-1945. Posebna obravnava je namenjena še času druge Jugoslavije (1945-1991). Najprej osvojitvi monopolnega oblastnega položaja komunistov v slovenski družbi po vojni, in nato razčlenitvi ključnih povojnih družbenih, gospodarskih in političnih procesov ter vloge slovenskih politikov v njih; v raziskavo je zajeto tudi politično življenje v Svobodnem tržaškem ozemlju 1947-1954. Raziskovalni program zajema še obravnavo vprašanja slovenske kulturne politike v zadnjem desetletju obstoja druge Jugoslavije in neposredno po oblikovanju in Republike Slovenije. Program se poglablja v slovensko idejnopolitično in kulturno razgibanost, dileme in prelome v 20. stoletju in bo razjasnil raznovrstno dogajanje v tem obdobju, ki se v svojih posledicah dotika tudi sedanjega časa.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na stanje raziskav, ki so pred izvajanjem programa opredeljevale stopnjo zgodovinopisnega obravnavanja, poznavanja in vrednotenja razvoja Slovencev v 20. stoletju, lahko ugotovimo, da sta bili na njegovi podlagi doseženi bistvena poglobitev in razširitev spoznavnega obsega o zgodovini Slovencev v omenjenem obdobju. S pomočjo novih raziskovalnih dognanj so bili obdelani politično in kulturno življenje na Slovenskem pred in med prvo svetovno vojno, prav tako pa tudi prehod Slovencev iz Avstro-Ogrske monarhije v Državo SHS in nato Kraljevino SHS leta 1918 (oz. 1919 – Prekmurje). Enako velja tudi za druga temeljna razvojna obdobja zgodovine Slovencev v 20. stoletju – strukturo slovenskega idejno-političnega prostora in odnosov v prvi jugoslovanski državi (1918–1941), politični položaj in idejni razvoj Slovencev zunaj jugoslovanske države (v Italiji, Avstriji in na Madžarskem), in v izseljenstvu. Prav tako je bila podrobno razčlenjena druga svetovna vojna na Slovenskem (1941–1945). Obravnavane so bile vse razvojne faze in večplastnost procesov tedanjega dogajanja. Obravnava je temeljila na razčlembi celotnega idejno-političnega spektra in je prikazala vse značilnosti revolucionarnega in protirevolucionarnega spopada na Slovenskem med vojno. Opravljena je bila tudi prva celostna in obsežna obravnava monističnega obdobja po drugi svetovni vojni. Obdelane so bile vse stopnje razvoja enostrankarskega sistema KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS ter proces demokratizacije in slovenska osamosvojitev konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja. Razčlenjen je bil še politični in idejni položaj Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu (politična emigracija). Ob glavnem vsebinskem okviru raziskave, so bile posebej izvedene še obravnave idejnega značaja in politike liberalnega in katoliškega tabora v prvi Jugoslaviji, politike Komunistične partije Slovenije in uveljavljanja njenega monopolnega položaja v odporništvu med drugo svetovno vojno, zatiranja politično izraženega odpora proti fašističnemu totalitarizmu med vojno, pogledov na slovenski nacionalni problem v slovenskem medvojnem prostoru, slovenska in jugoslovanska politika v desetletju po sporu z Informbirojem (1948–1958), ter ideološke značilnosti nižjega, srednjega in visokega šolstva po letu 1945. Izvedba raziskovalnega programa je skozi preučitev in ovrednotenje različnih konkurenčnih idejnopolitičnih sistemov urejevanja družbenih zadev, ki so se v prejšnjem stoletju soočili na Slovenskem, omogočila kompleksno in s pomembnimi novimi dognanji utemeljeno historiografsko poznavanje problema ideološkega in političnega značaja slovenske družbe in človeka v stoletnem loku novejše slovenske zgodovine. Ob neposrednem pomenu za zgodovinopisje, ki je na podlagi omenjenega programa vidno poglobilo svoja raziskovalna spoznanja, je njegova izvedba pomembna tudi za širše znanstveno okolje. Na njene rezultate se namreč lahko oprejo tudi druge vede, ki obravnavajo vprašanje demokracije in njej nasprotnih političnih oblik ter v tem okviru izstopajoč problem (ne)uresničevanja svobode posameznika in naroda.
Pomen za razvoj Slovenije
V zgodovinopisni in širši humanistični znanosti ter družbeni javnosti se je v zadnjih letih pojavila vrsta poudarjenih razmišljanj in polemik o vzrokih in usodnih posledicah slovenskih idejnih in političnih delitev v 20. stoletju. V tem kontekstu se na omenjeni problem velikokrat gleda enostransko, le skozi optiko dogajanja med drugo svetovno vojno in v obdobju neposredno po njej. Podobno, čeprav v manjši meri, velja tudi za čas druge jugoslovanske države, za katerega se v glavnem poudarja le njegova temeljna značilnost, to je monistični idejni in politični sistem, ki ga je po letu 1945 vzpostavila in vzdrževala Komunistična partija Jugoslavije/Zveza komunistov Jugoslavije (Komunistična partija Slovenije/Zveza komunistov Slovenije). Izvajanje raziskovalnega programa pa je ob tem, ko je obsežno razjasnilo omenjena dogajanja ter njihove vzroke in posledice, utemeljilo kompleksen zgodovinopisni pogled na vse ključne idejne, kulturne in politične procese in njihove nosilce na Slovenskem v z zgodovinsko prelomnimi dogodki zgoščenem 20. stoletju. Razčlenjeni so bili različni zgodovinski položaji, v katerih so bili Slovenci v avstrijskem obdobju, prvi Jugoslaviji, drugi svetovni vojni, drugi Jugoslaviji in v času demokratične prebuje ter narodnodržavne emancipacije na prehodu iz 80. v 90. leta 20. stoletja. Na ta način je narodovemu zgodovinskemu spominu v celoti zagotovljeno svobodno vrednotenje in osmišljevanje slovenske razvojne poti in njenih značilnosti v prejšnjem stoletju kot najbolj intenzivnem obdobju novejše zgodovine. Trditev, da je novejša narodna zgodovina pomanjkljivo napisana, in da na Slovenskem v vseh pogledih še ni opravljena stvarna zgodovinska analiza miselnih tokov ter političnih in vojaških dejanj, ki so opredelila omenjeni čas, zato ne more več vzdržati kritične presoje. S tem je presežena možnost interpretativne poljubnosti, ki je zaradi še ne opravljenih raziskav v slovenskem družbenem in političnem prostoru dolgo časa krivila razumevanje različnih zgodovinskih procesov in posameznih dejstev. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da so posamezna zgodovinska obdobja razčlenjena skladno s svojo dejansko težo in pomenom v slovenski zgodovinski izkušnji. Tako je zagotovljen uravnotežen ter ideološko in politično neobremenjen odnos do preteklosti, ki se že dalj časa kaže kot nujna potreba slovenskega naroda in države. To bo prek znanstvenih in aplikativnih rezultatov pomembno prispevalo k slovenski znotrajnarodni demokratični drži, to je svetovnonazorski, kulturni in politični vzajemnosti, temelječi v suverenem (s)poznavanju narodovih zgodovinsko-bivanjskih preizkušenj in sedanjega eksistencialnega položaja. Objektivna, na osnovi neoporečne historiografske razčlembe oblikovana vrednostna ocena zgodovinskega razvoja Slovencev v 20. stoletju, pa ima tudi v mednarodni skupnosti nesporen pomen. Navezuje se na vprašanje demokratične verodostojnosti, ki jo lahko posamezna nacija oziroma država prepričljivo utemeljuje s civilizacijsko zrelim pogledom na svojo preteklost, v katerem so stvarno ocenjeni vsi njeni vidiki. Dosledna razjasnitev idejnih, kulturnih in političnih načinov ter oblik, ki so opredelili narodno zgodovino v preteklem stoletju, zato Slovenijo v mednarodnem prostoru uveljavlja kot narodnodržavni subjekt z jasnim zavedanjem svoje novejše zgodovinske izkušnje. To jo tudi v mednarodnem prostoru utemeljuje kot skupnost, ki je na idejni, politični, kulturni in antropološko-duhovni ravni odprta za razvojne izzive prihodnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno