Projekti / Programi
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
država, državnost, politična misel, politična praksa, politika od spodaj, politika kot življenjski svet
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
33 |
42 |
39 |
1,18 |
| Scopus |
122 |
229 |
191 |
1,57 |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.245 |
Povzetek
Programska skupina (PS) Politična zgodovina Inštituta za novejšo zgodovino raziskuje politično zgodovino obdobja od 19. do 21. stoletja. Poleg politične zgodovine Slovenije in zgodovine predhodnih državnih tvorb, obravnava PS tudi politično zgodovino v globalni, komparativni in transnacionalni perspektivi. OSNOVNA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA: KAJ, KDO in KJE je država? Procesi dekonstrukcije in rekonstrkucije državnosti v 20. stoletju so preoblikovali in nadgradili habsburško dediščino državnosti, niso pa jo povsem ukinili ali zamenjali z novim. V 20. stoletju se je pojem države ozko navezoval na vprašanje blaginje prebivalstva in nacionalne homogenosti. Socialistična Jugoslavija je eksperimentirala s političnimi praksami, ki naj bi v prihodnosti pospešili odmiranje države, čeprav je bil istočasno pojem države ozko navezan na pojem nacionalnega preko federalnega sistema. Osamosvojitev Slovenije je bila v javnosti pojmovana kot izenačitev naroda in države (""Slovenci so dobili svojo državo""), z evropskimi integracijami pa je država dobila dimenzijo, ki je presegala nacionalno državo - EU regulacija in zakonodaja. Kot je izpostavil A. Landwehr (2003), pojem države ni bil "" od vedno tukaj"", prav tako ni padel z neba. Naš pristop presega splošno prepričanje, da je država zgolj nevtralni okvir, ki konstituira narod kot politično entiteto. Gre za kompleksen fenomen, ki je historično pogojen in ga ni mogoče razumeti enostransko, že zlasti ne v okviru ozkega nacionalnega narativa. MODULI Politična misel (M1) Analiza diskurza zgodovinskih akterjev, konceptov, ki so jih uporabljali, in spreminjajočega se pomena teh konceptov in političnega jezika. Politična praksa (M2) Politična prakso bomo preučevali preko fenomenov političnih strank (kontinuiteta raziskovanja), parlamentarizma in diplomacije. Politika od spodaj (M3) Študije družbenih gibanj od spodaj opozarjajo na zapostavljene zgodovinske akterje in epizode, ter prepoznavajo mehanizme, s katerimi lahko ti akterji vplivajo na spremembe od spodaj. Politika kot življenjski svet (M4) Za razumevanje političnega sveta je potrebno razumeti življenjski svet akterjev. Kdo se sploh odloča za poklic politika? Kako vanjo vstopa? kako si vzpostavi osebno življenje? SKUPNI PROJEKTI Obdobje 1990 - 2025 P1: PROJEKT Sodobna politična zgodovina Slovenije 1990-2025 Moduli M1, M2, M3, M4. Obdobje 1945-1989 P2: PROJEKT Socialistična zveza delovnega ljudstva Moduli M3, M4. Obdobje 1848-1945 P3: PROJEKT Slovenski politični diskurz v večnacionalnem kontekstu: teksti in komentarji; Izbrani teksti slovenske politične zgodovine: 1848-1945 Moduli M1, M2. Obdobje 1959- sodobnost P4: PROJEKT Naša lastna intelektualna zgodovina Moduli M1, M4.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalno delo PS bo pripomoglo k boljšemu razumevanju fenomena države skozi perspektivo politične misli (M1), politične prakse (M2), politike od spodaj (M3) in politike kot življenjskega sveta (M4). Odgovor na vprašanje kaj je država, je lakonično preprost: država smo mi. Vprašanje lahko razumemo v dveh smislih: širšem in ožjem. V širšem smislu država vključuje vse državljane, v ožjem pa tiste, ki izvršujejo/imajo državno oblast. Antropolog T. Mitchell je izpostavljal problematičnost dihotomij tudi ob zvezi države vs. civilne družbe. Dihotomija vzpostavlja videz dveh koherentnih ločenih sistemov, kjer se država kaže kot zunanja sila, ki penetrira družbo. Pozornost bomo zato preusmerili k praksam, ki brišejo mejo med civilno-družbenim in državnim (državo misliti znotraj oz. kot del družbe in ne zunaj nje), kar odpira vprašanja kulturnega razumevanja države, reprezentacij države in vsakdanjih praks. Zanimiva je ravno ambivalentna podoba države oz. odnos ljudi do države. Lahko je predmet kritike, ljudje jo hkrati nagovarjajo, se nanjo obračajo v iskanju zaščite in pravičnosti, vanjo afektivno investirajo, polagajo upe. Država je tesno povezana z afektivnimi ekonomijami, investicijami in doživljanji in hkrati z moralo.
Pomen za razvoj Slovenije
Naše raziskovalno delo bo imelo vpliv na identifikacijo in reševanje naslednjih perečih izzivov sodobne družbe: 1. Sodobna redefinicija politike. V zadnjih štirih desetletjih je prišlo na evropski in globalni ravni do sprememb v naravi političnega: boje za materialno enakopravnost in socialne pravice, ki so bili v centru množične politike od 19. stoletja, so nadomestili boji za individualne človekove pravice. Pojavile so se nove oblike politične mobilizacije, osredotočene na vprašanja socialne diskriminacije posameznih skupin (ženske, LGBTQ, etnične in verske manjšine…). To je po eni strani spodbudilo identitetno politiko, po drugi pa je aktiviralo tudi agende, pomembne za celotno družbo, kot reakcija pa so se okrepila novi kulturalizem in retradicionalizacija. Zanimivo je, da je kategorija materialne neenakosti v političnem diskurzu izginjala ravno v času, ko so se materialne neenakosti v družbi močno povečevale. Identifikacija in analiza redefinicije politike je pomemben del projekta Sodobne politične zgodovine Slovenije. 2. Procesi individualizacije. Redefinicijo politike je spremljal prav tako dolg proces individualizacije na mnogih področjih naših družb. Slavljenje individualnega je spremljal propad številnih kolektivnih oblik socialne organizacije. Državne politike so krčile obseg aktivnosti države (od redukcije države blaginje do javnih knjižnic). Gre za transnacionalni proces, ki je bil ostrejši v nekdanjih socialističnih državah. Identifikacija in analiza procesa individualizacije je pomemben del projekta Sodobne politične zgodovine Slovenije. 3. Socialna kohezija. Socialna kohezija kot politično orodje vključuje izgradnjo skupnih vrednost, manjšanje razlik po premoženju in omogočanje sodelovanja ljudi pri skupnih izzivih. Svet Evrope opredeljuje socialno kohezijo kot zmožnost družb, da zagotovijo blaginjo, zmanjšujejo razlike in preprečujejo marginalizacijo. Vprašanje socialne kohezije je ključno za delovanje moderne in sodobne države, k raziskovanju tega fenomena je potrebno pristopiti v perspektivi dolgega trajanja. 4. Politična participacija. Na vprašanje, kdaj in kako se ljudje politično aktivirajo, ni mogoče odgovoriti brez dobrega poznavanja politične zgodovine v konkretni družbi in brez poznavanja regionalnih in globalnih zgodovinskih procesov. Politična participacija spada med pojave/procese, ki imajo tako transnacionalno kot transgeneracijsko razsežnost.
