Projekti / Programi
Idejnopolitični in kulturni pluralizem in monizem na Slovenskem v 20. stoletju
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Prva Jugoslavija, idejnopolitični pluralizem, kulturno ustvarjanje, katolicizem, liberalizem, komunizem, druga svetovna vojna, revolucija, protirevolucija, druga Jugoslavija, idejnopolitični monizem, kulturna politika, Komunistična partija Slovenije, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, socialistično samoupravljanje, federalizem, Ljudska republika Slovenija, Svobodno tržaško ozemlje, Republika Slovenija.
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
V slovenski novejši zgodovini, za katero je v 20. stoletju značilna vrsta usodnih prelomov v idejnem, političnem in kulturnem razvoju in v vojaškem dogajanju na slovenskih tleh, je vprašanje več ali le enostranskega mišljenjskega, vrednostno-civilizacijskega in družbeno političnega življenja posebej pomembno. Raziskovalni program obravnava to vprašanje z namenom kompleksno razčleniti slovensko kulturno ustvarjanje v prvi Jugoslaviji (1918-1941) ter politični razvoj in idejne ter socialnopolitične značilnosti slovenskega katoliškega, liberalnega in komunističnega revolucionarnega tabora v tem obdobju. Posebej se osredotoča tudi na prelomni čas 2. svetovne vojne na Slovenskem (1941-1945) in je usmerjen v razčlenitev medsebojnih razmerij med tedanjimi ključnimi idejnopolitičnimi dejavniki - okupatorjem, katoliškim in liberalnima taborom, komunisti, Osvobodilno fronto in Slovensko zavezo. Obravnava je zasnovana tudi v obdelavi problema revolucionarne uveljavitve komunistov v tem času, zajema pa še odnose med vojaškimi formacijami (okupacijskimi, odporniškimi in na strani okupatorja vojujočimi se protiodporniškimi vojaškimi formacijami) in civilnim prebivalstvom na Slovenskem v letih 1941-1945. Posebna obravnava je namenjena še času druge Jugoslavije (1945-1991). Najprej osvojitvi monopolnega oblastnega položaja komunistov v slovenski družbi po vojni, in nato razčlenitvi ključnih povojnih družbenih, gospodarskih in političnih procesov ter vloge slovenskih politikov v njih; v raziskavo je zajeto tudi politično življenje v Svobodnem tržaškem ozemlju 1947-1954. Raziskovalni program zajema še obravnavo vprašanja slovenske kulturne politike v zadnjem desetletju obstoja druge Jugoslavije in neposredno po oblikovanju in Republike Slovenije. Program se poglablja v slovensko idejnopolitično in kulturno razgibanost, dileme in prelome v 20. stoletju in bo razjasnil raznovrstno dogajanje v tem obdobju, ki se v svojih posledicah dotika tudi sedanjega časa.
Pomen za razvoj znanosti
Izvedba raziskovalnega programa je omogočila zgodovinsko rekonstrukcijo, razlago in razčlenitev pomena, vloge in teže demokratičnega diskurza v idejnopolitičnih razmerah na Slovenskem od konca 19. stoletja do vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Ob tem je bila pomembno razširjena vsebinska razsežnost klasičnega političnega zgodovinopisja, saj raziskava širi obravnavana vsebinska in problemska polja tudi na druga relevantna družbena vprašanja, razčlenjena v konkretnem zgodovinskem času in prostoru. Raziskava je prispevala k novim spoznanjem glede razumevanja pomena same demokracije in v tem okviru vprašanja idejne, politične, socialne in nacionalne kohabitacije ter njunega uresničevanja v novejši slovenski politični zgodovini, kar je izjemnega pomena za celotno polje humanistike in družboslovja. V slovenski znanosti so se namreč doslej s pojmom demokracije ukvarjali predvsem filozofi, pravniki, sociologi in politologi, manj pa zgodovinarji, s tem pa je bil pomen razvojnih procesov postavljen v ozadje. Raziskava je pomembno prispevala k osmislitvi različnih pojavnih oblik in preizkušenj demokracije v novejšem slovenskem historičnem toku in s tem odprla marsikatero raziskovalno perspektivo v delu drugih disciplin. To bo tako na matičnem zgodovinopisnem področju, kot tudi na raziskovalnih področjih drugih disciplin, nadgradilo razumevanje strukture in razvoja modernega slovenskega političnega prostora od njegovega oblikovanja v devetdesetih letih 19. stoletja do danes.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati izvajanja raziskovalnega programa prispevajo k bolj uravnoteženemu in ideološko neobremenjenemu razumevanju demokratičnih in nedemokratičnih tradicij slovenskega prostora ter na ta način odpirajo novo perspektivo pojmovanja demokratičnega življenja danes. S tem je omogočen suveren premislek slovenske nacije o stanju in nadaljnjem razvoju demokracije tako znotraj njenega notranjega zorenja kot v evropskem okviru. To pomembno prispeva k vsebinski razsežnosti nadaljnjega ohranjanja slovenske nacionalne identitete in k dvigu slovenske zgodovinske prepoznavnosti. Rezultati raziskave bodo s tem vplivali na oblikovanje dinamične in odprte družbe, ki bo z jasno predstavo o lastnih političnih delitvah in preizkušnjah demokracije v 20. stoletju sposobna sprejemati sodobne razvojne izzive. Raziskava bo obenem na podlagi svojih zgodovinskih razsežnosti pripomogla k poglobljenemu razumevanju sedanje demokratične politične ureditve. Rezultati izvajanja raziskovalnega programa bodo v širokem spoznavnem obsegu uporabni za zgodovinsko vedo in strokovnjake z drugih področij, ki potrebujejo zgodovinsko vedenje za celostno izvedbo svojih raziskav, usmerjenih na najbolj vitalna vprašanja sedanjega časa. Na ta način bodo omogočili večstransko znanstveno-raziskovalno eksploatacijo, pa tudi diseminacijo v obliki poljudno-znanstvenih podajanj. Prenašajo pa se že tudi v pedagoške procese. Širši javnosti kot enemu od uporabnikov humanističnih raziskav bo omogočeno tudi boljše poznavanje politično-zgodovinske dimenzije slovenskega prostora, kar bo utrdilo identiteto slovenske nacije. Kritični pretres pomena in odnosa do pravic državljana v demokraciji, ki je bila izvedena v okviru raziskave, bo pomembno prispeval k dojemanju istih pojmov in pravic v sodobni Sloveniji in v EU.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
