Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Politična, idejna in kulturna zgodovina Slovencev od sredine 19. stoletja do 1990

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 
Ključne besede
Slovenske dežele, avstrijska monarhija, idejnopolitieni tabori, narodni in socialni programi, prva svetovna vojna, jugoslovanska država in nacionalna ideja, programi politienih strank, kulturna politika, druga svetovna vojna, socialistieni politieni sistem, ....
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08410  dr. Vida Deželak-Barič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  263 
2.  08192  dr. Ervin Dolenc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  314 
3.  00840  dr. Aleš Gabrič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  864 
4.  22284  dr. Jure Gašparič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2002 - 2003  333 
5.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  456 
6.  09653  dr. Damijan Guštin  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  661 
7.  13394  Nataša Kandus  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  38 
8.  17810  Irena Mazi    Raziskovalec  2001 - 2003 
9.  04075  dr. Boris Mlakar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  584 
10.  08411  dr. Jurij Perovšek  Zgodovinopisje  Vodja  2001 - 2003  840 
11.  17106  dr. Mojca Šorn  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  174 
12.  17105  mag. Tadeja Tominšek Čehulić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  69 
13.  12928  dr. Nevenka Troha  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  380 
14.  07574  dr. Peter Vodopivec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2001 - 2003  830 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.238 
Povzetek
Raziskava politične, idejne in kulturne zgodovine Slovencev od srede 19. stoletja do leta 1990 obravnava celoten sloven-ski narodnoemancipacijski lok razpet od oblikovanja programa Zedinjene Slovenije leta 1848 do zgodovinskega dogajan-ja, ki je vodil k slovenski narodnopolitični osamosvojitvi in oblikovanju Republike Slovenije kot samostojnega in neodvis-nega subjekta meddržavnega prava leta 1991. Projekt je razdeljen na tri vsebinsko-časovne sklope. Prvi zajema avstrijsko dobo, tj. čas od revolucijskega leta 1848 do razpada habsburške monarhije leta 1918. Ta čas z vidika slovenskega narodno-političnega razvoja zaznamuje proces, v katerem se je izoblikovala zavest o posebnem slovenskem narodnopolitičnem subjektu, ki je v okviru Avstro-Ogrske monarhije na različne načine iskal in terjal svojo narodno enakopravnost in državnopravno (avtonomistično) uveljavitev. Prvi vsebinsko-časovni sklop zadeva tudi razčlenitev procesa idejnopolitične stratifikacije v slovenskem narodnem gibanju v drugi polovici 19. stoletja in nato večstrankarskega idejnopolitičnega izoblikovanja slovenskega naroda v devetdesetih letih tega stoletja. Takrat so se tudi na Slovenskem vzpostavile različne v tedanji Evropi že uveljavljene družbenopolitične usmeritve: katoliška, liberalna in socialnodemokratska. V tej zvezi se projekt osredotoča na oblikovanje Katoliške narodne stranke (1892), liberalne Narodne stranke (1894) in Jugoslovanske socialnodemokratske stranke (1896). To je bilo v mnogočem prelomnega pomena, saj sta s tem bila prek modernega strankarskopolitičnega življenja na Slovenskem utemeljena graditev in razvoj različnih političnih doktrin in iz njih izhajajočih socialnih in političnih gibanj. Drugi in tretji vsebinsko-časovni sklop zadevata jugoslovansko fazo v zgodovini slovenskega naroda. Za obdobje 1918-1941 se program osredotoča na razmerje med Slovenci in slovenstvom na eni ter Jugoslavijo in jugoslovanstvom na drugi strani. Razčlenjena bo delitev slovenske politične volje na unitarno-centralistični in avtonomistično-federalistični narodnopolitični pol. Program se osredotoča tudi na vprašanje ideoloških delitev med Slovenci in opredeljevanja slovenske politike do temeljnjih vprašanj narodovega socialnogospo-darskega razvoja in njegove ideološkopolitične biti. Tretji vsebinsko-časovni sklop zajema obdobje druge svetovne vojne na Slovenskem (1941-1945) in čas druge jugoslovanske države. Za leta 1941-1945 je v ospredju problematika odnosov med poglavitnimi dejavniki dogajanja med 2. svetovno vojno (okupator, narodnoosvobodilno gibanje in njegovi nasprotniki). Posebej se obravnava dilema glede odpora okupatorjem, revolucije in nasprotovanja le-tej. Naslednje obdobje (1945-1990) zadeva politični sistem socializma. Namen programa je raziskati splet idejnopolitičnih in praktičnih ukrepov, značilnih za socialistični idejnopolitični in družbenogospodarski sistem. Program je usmerjen v sistem socialistične oblasti, njene organiziranosti, nosilcev in njenega načina delovanja. Zajema tudi delovanje alternativnih opozicijskih političnih skupin in njihovega zlasti v kulturi vidnega delovanja. Program je usmerjen tudi na razčlenitev odnosa med oblastjo in katoliško cerkvijo. Zajema tudi vprašanje mednacionalnih odnosov v federativni Jugoslaviji. Poseben sklop raziskav je namenjen še vprašanju meja, odnosom s sosednjimi državemi in slovenske državne osamosvojitve leta 1991.
Pomen za razvoj znanosti
Slovenija ima izrazito geopolitičen in s tem prehoden značaj s čimer se odpira prostoru kontinentalne Evrope, ima podobne vzročne povezave v družbenem razvoju in skupno duhovno območje. Rezultati preučevanja nakazanih problemskih sklopov v programu bodo tudi prispevali k interakcijski ponazoritvi splošnega in konkretnega zgodovinskega dogajanja pri nas in v Evropi. To pomeni tudi možnost ugotavljanja podobnosti in različnosti, ter specifičnosti določenih obdobij, kar naj bi prispevalo k sintezi narodne zgodovine v kontekstu z evropskimi narodi in državami.
Pomen za razvoj Slovenije
Program, kot pomemben del nacionalne zgodovine Slovencev, je ob začetku 21. stoletja na več nivojih relevanten. Rezultati preučevanja nakazanih problemskih sklopov bodo obogatili slovensko humanistično znanost oziroma slovensko zgodovinopisje. Konkrektno in poglobljeno vedenje o posameznih etapah narodove preteklosti povezane z Evropo naj bi pri posamezniku utrjevalo narodno zavest, posebej zgodovinsko mišljenje v prihajajočem obodobju globalizacije. Rezultati raziskav naj bi prispevali k ohranjanju vrednot, ki so narodu lastne in k nadaljnemu razvijanju narodne emancipacije in slovenske državnosti. Soočenje z zapletenim narodnim položajem v preteklosti bi moralo pripomoči k večjemu konsenzu narodnih sil znotraj države za sodelovanje v prihodnje, a tudi v krogu evropskih držav.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno