Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914-1941.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Slovensko-italijansko mejno območje, zgodovina 20. stoletja, politično nasilje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22467  dr. Gorazd Bajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018  367 
2.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  82 
3.  31851  dr. Ana Cergol Paradiž  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  171 
4.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  176 
5.  10756  Peter Čerče  Arheologija  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  45 
6.  33310  dr. Tilen Glavina  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  30 
7.  35489  dr. Manca Grgić Renko  Zgodovinopisje  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  147 
8.  24376  dr. Borut Klabjan  Zgodovinopisje  Vodja  2016 - 2018  340 
9.  33311  dr. Miha Kosmač  Humanistika  Raziskovalec  2016  61 
10.  27912  dr. Blaž Lenarčič  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2018  182 
11.  12648  dr. Egon Pelikan  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  257 
12.  17051  dr. Jože Pirjevec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  788 
13.  30859  dr. Jure Ramšak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  115 
14.  15635  dr. Mateja Režek  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  175 
15.  15876  Vida Rožac Darovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2016 - 2018  145 
16.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2017 - 2018  500 
17.  13806  dr. Marta Verginella  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2018  872 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.997 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.598 
Povzetek
Projekt s historične perspektive analizira oblike političnega nasilja in raziskuje odnos med identiteto in ideologijo na območju severnega Jadrana, ki si ga danes delijo Slovenija, Italija in Hrvaška. Časovni okvir sega od začetka prve svetovne vojne v juliju 1914 do aprila 1941, ko je italijanska vojska vkorakala v sosednjo Jugoslavijo.   Velika vojna in razpad habsburškega cesarstva sta severni Jadran spremenila v "razbito območje" (Bartov, Weitz), kjer je zaradi dvoumnosti nastalega položaja prišlo do oblikovanja teritorija brez točno določene državne oblasti. Avstrijsko primorje je nadomestila italijanska Julijska krajina, vendar ta “sortie de guerre” (kot pravi Prost na primeru Francije) ni bila linearna. Prehod, za katerega so bile značilne izrazite politične, gospodarske, vojaške in kulturne nestabilnosti “srca in uma” (Horne), je trajal več let in je postal laboratorij za nove oblike vojaškega in paravojaškega nasilja (fašistične milice). To se je dogajalo v vakuumu, ki je nastal po razpadu habsburške monarhije, hkrati pa je nasilje služilo kot dopolnilo k novi državni oblasti in njeni legitimaciji. Valovi državnega nasilja so se pojavljali v različnih oblikah, med letoma 1920 in 1930 je prišlo do vzpona boja proti nasilju, ki je temeljil na terorističnem delovanju. Vprašanje, kako je lahko kljub negotovim in sovražnim političnim razmeram prišlo do stikov med različnimi družbami, je za zgodovino severno-jadranske regije in Evrope na splošno izjemnega pomena.   Veliko pomembnih študij je že prispevalo k intenzivni zgodovinski analizi tega območja, kljub temu se v njih kaže odsotnost uporabe transnacionalne perspektive. Da bi se temu izognili, nameravamo pri obravnavi celotnega območja, ne glede na današnje politične in administrativne razmejitve, uporabiti interdisciplinarne in primerjalne pristope. Prepričani smo, da je tak pristop v zgodovinopisju analiziranega območja edini način za preseganje ekskluzivističnih (nacionalnih) interpretacij.   Da bi ponovno lahko premislili in definirali zgodovino nasilja, bomo uporabili objavljene in neobjavljene vire. Poleg tega bo uporabljena metodologija od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor; tako pri analizi arhivskih dokumentov državnih organov (nacionalnih arhivov v Rimu, Zagrebu, Ljubljani in lokalnih arhivov v Kopru, Trstu, Reki in v Pazinu) kot pri analiziranju dokumentov nedržavnih akterjev (biografije veteranov, članov fašistične milice, slovenskih terorističnih skupin TIGR, itd.).   S pregledom primarnih arhivskih virov in raziskavo teorije nasilja bomo preučili naslednje vidike: 1. Oblike demobilizacije v severnem Jadranu po prvi svetovni vojni; 2. Oblike vojaškega, paravojaškega in policijskega nasilja; 3. Javno nasilje in njegove državne in nedržavne akterje; 4. Retoriko nasilja (priljubljene slike, pripovedi itd.). 5. Spol in nasilje Projektna skupina je sestavljena iz uglednih raziskovalcev, izkušeni raziskovalci (doktorirali pred 4–10 leti ter iz štirih mlajših raziskovalcev. Poleg tega je je interdisciplinarno usmerjena in interinstitucionalna. Strategija razširjanja zajema ukrepe, s pomočjo katerih bomo vključili rezultate projekta in zanj značilne pristope v relevantne znanstvene razprave, in sicer v obliki knjige, člankov v slovenskih in mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, gostujočih predavanj in znanstvenih konferenc. Za razširjanje rezultatov projekta v neakademskem okolju nameravamo oblikovati radijske oddaje, prav tako pa bomo rezultate uporabili v izobraževalnem procesu na Univerzi na Primorskem. .
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki bi nasilje obravnavala na način predlaganega projekta, tako v slovenskem kakor tudi v mednarodnem prostoru, še ni bilo. Njeni rezultati ne bodo le zapolnili vrzeli v zgodovinopisju, ampak bodo postavili temelje, na katere se bodo pozneje morale naslanjati nadaljnje raziskave, ki bodo tematizirale različne oblike nasilja v 20. stoletju. Čeprav gre po eni strani za izrazito lokalno temo, pa je zaradi specifik obmejnega območja njen pomen mednarodni. Obravnavano bo tako nasilje prve svetovne vojne kakor tudi fašistično nasilje, ki mu je bil obmejni prostor podvržen že od začetka dvajsetih let, raziskava pa bo osvetlila tudi, v kolikšni meri je "obdobje med obema vojnama"  na obravnavanem območju (pa tudi sicer) sploh mogoče imenovati obdobje miru. S pomočjo raziskovanja nasilja bo prišlo tudi do analize, prevpraševanja in reinterpretacije pomena pojma miru. Na ta način bo raziskava dvomu podvrgla nekatera prepričanja, ki jih ima zgodovinopisje že desetletja za samoumevna. Raziskava bo pomembna tudi z metodološkega vidika, saj bo zasnovana interdisciplinarno in transnacionalno, osredotočala pa se bo na empirično (arhivski in drugi viri) in teoretično (ideološka in idejna plat) preučevanje nasilja. Pozornost bo namenjena lokalnim, regionalnim, nacionalnim in globalnim aspektom družbenega življenja. Projekt bo prinesel nova spoznanja, pomembna za akademsko skupnost, pa tudi za širše razumevanje preteklosti. Projektna skupina si namreč zastavlja za cilj ustvariti pogoje, ki bodo omogočili izmenjavo ugotovitev slovenske historiografije z drugimi, bolj razvitimi akademskimi okolji. K doseganju tega cilja bo poleg delovanja na slovenskih univerzah bistveno pripomoglo tudi članstvo v mednarodnih znanstvenih združenjih (npr. Euroclio), gostujoče pedagoško delo v okviru Humboldt-Stiftung in European University Institute ter sodelovanje s tujimi založbami, kar vse sodi v obstoječo aktivnost ali kratkoročne načrte članov projektne skupine.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskave bodo na voljo vsem javnim ustanovam ter izobraževanju na področju zgodovine ter medkulturne komunikacije. Zagotavljali bodo sodobno znanje in najnovejša gradiva za poučevanje zgodovine.  Rezultati projekta se bodo vključevali v pedagoški proces dodiplomskega in podiplomskega študija zgodovine v Sloveniji. Sodelavci projekta namreč opravljajo pedagoško delo na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Posamezne metodloške in vsebinske novosti bodo vključene v univerzitetni študij na vseh treh stopnjah. Rezultati projekta bodo na ta način prispevali k zmanjševanju pomanjkljivosti slovenskih univerz na ravni kakovosti in konkurenčnosti v mednarodnem in evropskem merilu, kakor je navedeno v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu (NRRP, 1. 2. 2.) Znanstvena analiza nasilja in njegovih mehanizmov bo na novo osvetlila tudi določene aspekte vsakdanjega nasilja, ki ga slehernik, sploh če živi na nacionalno mešanem območju, na katerem se prepletajo številne kulture, lahko občuti še danes. Projekt bo odprl pogled na nasilje in opozoril na vzvode, ki so vodili od ene vojne do druge, pozornost pa bo namenil tudi različnim načinom obravnave nasilja. Vse to je pomembno tudi za sodobni evropski prostor, v katerem se v času krize krepijo nacionalizmi, čedalje bolj pa so prisotne tudi militantne skupine, ki pod pretvezo zaščite lastnega naroda izvajajo nasilje nad drugimi (Grčija, Ukrajina, Rusija ...). Razumevanje nasilja preteklosti bo tako pripomoglo tudi k osveščanju o njegovi nevarnosti v sedanjosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno