Loading...
Projects / Programmes source: ARRS

Development of a methodology for the assessment and mapping of forest ecosystem services in Slovenia

Research activity

Code Science Field Subfield
1.03.03  Natural sciences and mathematics  Biology  Ecosystems 

Code Science Field
B430  Biomedical sciences  Sylviculture, forestry, forestry technology 

Code Science Field
1.06  Natural Sciences  Biological sciences 
Keywords
ecosystem services, forest functions, mapping, assessment, economic value, environmental economic accounts
Evaluation (rules)
source: COBISS
Researchers (10)
no. Code Name and surname Research area Role Period No. of publications
1.  10801  PhD Andrej Bončina  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  500 
2.  15492  PhD Andreja Ferreira  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  193 
3.  27615  PhD Andrej Ficko  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  143 
4.  21242  PhD Tine Grebenc  Plant production  Researcher  2014 - 2017  456 
5.  28537  PhD Anže Japelj  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  144 
6.  05093  PhD Marko Kovač  Forestry, wood and paper technology  Principal Researcher  2014 - 2017  350 
7.  19027  PhD Robert Mavsar  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2015  108 
8.  23448  PhD Nikica Ogris  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  1,086 
9.  10973  PhD Janez Pirnat  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  200 
10.  32898  PhD Tina Simončič  Forestry, wood and paper technology  Researcher  2014 - 2017  82 
Organisations (2)
no. Code Research organisation City Registration number No. of publications
1.  0404  Slovenian Forestry Institute  Ljubljana  5051673000  11,847 
2.  0481  University of Ljubljana, Biotechnical Faculty  Ljubljana  1626914  64,100 
Abstract
To appropriately respond to the growing economic and environmental challenges, Europe has adopted a strategy (Europe 2020), which aims at developing an economy based on innovation, efficient use of resources and increase importance of renewable resources (bio-economy). Forests, as the most extended land use in Slovenia and Europe, are expected to play an important role in this strategy, as they provide a broad range of goods and services (ecosystem services), which are significantly contributing to the wellbeing of our societies. Therefore, are the sustainable and optimal provision of ecosystem services becoming the priority of modern forest management. However, to provide the optimal quantity and quality of ecosystem services, we need sufficient knowledge and information about forests’ potential to provide this services and the stakeholders’ needs and expectations. Hence, the main goal of the project is to develop a methodology for the assessment and mapping of forest ecosystems services in Slovenia. The project is divided into three work packages. In the frame of work package 1 (Forest functions and ecosystem services) we are planning to provide an overview and critical analysis of methods for defining and mapping forest functions, methods for assessment and mapping forest ecosystem services, methods for economic valuation of ecosystem services and for the establishment of environmental economic accounts. Work package 2 (Development and testing of a method for the assessment and mapping of forest ecosystem services) is the core part of the project, where we are going to prepare an overview of data availability, develop and test the method for the assessment and mapping of forest ecosystem services in Slovenia. Finally, work package 3 (Stakeholder involvement and knowledge transfer) we plan the organisation of workshops, implementation of questionnaires and the establishment of a website, to learn about the stakeholders’ needs and opinions related to ecosystem services and for dissemination of the project’s results.
Significance for science
Vrednotenje ekosistemskih storitev gozdov in njihovo kartiranje predstavlja inovativen pristop opredeljevanja kapacitete gozdov, da zagotavljajo različne potrebe družbe in določanja prioritet upravljanja z gozdovi s strani širokega nabora skupin deležnikov. Tovrsten pristop je nadgradnja trenutnega sistema funkcij gozdov, saj dodaja nove vidike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, predvsem dodatne informacije o ekološki kapaciteti gozda in preferenc družbe do različnih učinkov gozdov. Projekt predlaga razvoj in testiranje novih metodoloških pristopov, ki bodo obogatili nabor orodij s katerimi lahko predvsem javna gozdarska služba bolj celostno upošteva širok nabor vidikov trajnosti rabe naravnih virov in alternativne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe presoja bolj celostno. Tovrstna orodja v Sloveniji še niso bila široko uporabljena, razen redkih poskusov (npr. Verbič in Erker 2005; Mavsar, Japelj et al. 2013), vendar le na raziskovalni ravni. Testiranje novih metodologij bi bilo torej koristno tudi za razvoj domače znanosti, saj bi bilo mogoče precej nove metodološke pristope testirati v drugačnih razmerah in na širši ravni, kar lahko pokaže na morebitne pomanjkljivosti, ki bi jih morala znanstvena sfera nasloviti in pristope prilagoditi. Predvideno je tudi sodelovanje z raziskovalnimi in strokovnimi službami v tujini, kjer je na voljo več izkušenj na raziskovanem področju, to pa bo z dodatnimi informacijami in empiričnimi vidiki metodologije oplemenitilo domače znanstvene kapacitete. Predlagani pristop vrednotenja ekosistemskih storitev vnaša bolj intenzivno vključevanje različnih skupin déležnikov v sisteme načrtovanja upravljanja z gozdovi, zato si lahko na tak način stroka, predvsem javna gozdarska služba ustvari ugodne pogoje za graditev svoje celostne podobe v družbi. Viri: Mavsar, R., Japelj, A., et al. (2013). "Trade-offs between fire prevention and provision of ecosystem services in Slovenia." Forest Policy and Economics 29(0): 62-69. Verbič, M., Erker R. S. (2005). Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev. Ljubljana, Institut za ekonomska raziskovanja.
Significance for the country
Številna podjetja so odvisna od ekosistemov, zato je izguba biotske pestrosti in degradacija ekosistemov pomembno tveganje, ki jim je poslovni svet danes izpostavljen (World Economic Forum 2010). Ekosistemske storitve za podjetja predstavljajo ekonomsko vrednost in so »zeleni motor« gospodarstva, kljub dejstvu, da se le-to tega ni zavedalo in je pravzaprav v zadnjih desetletjih vse bolj odgovorno za aktualno okoljsko problematiko (Porter 2011). Zmanjševanje biotske raznovrstnosti ali uničevanje ekosistemov privede do manjše kapacitete zagotavljanja ekosistemskih storitev in posledično do ogrožanja proizvodnih kapacitet.  Poleg tveganj ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost različnim sektorjem gospodarstva ponujajo številne poslovne priložnosti, s katerimi si podjetja lahko zagotovijo prednost. To se ne nanaša le na materialne-neposredne učinke gozda, kot so les, zdravilne rastline, ne-lesnih gozdni proizvodi, ampak tudi posredne (npr., možnosti za rekreacijo in bio-turizem). Naravni ekosistemi imajo kapaciteto za blažitev učinkov klimatskih sprememb na npr. kmetijstvo, turizem in gozdarstvo. Le-te namreč že vplivajo na gibanje BDP-ja in z investiranjem v preprečevalne ukrepe – zelene investicije – lahko z relativno majhnimi vložki v prihodnosti preprečimo potrebe po večjih investicijah za odpravo škod. Zelena infrastruktura in urbani gozdovi praviloma pomembno pripomorejo k višji kakovosti življenja, ker ponujajo občutek naravnega okolja, blažijo temperaturne ekstreme, omogočajo kakovostno rekreacijo na prostem. Tako okolje velikokrat privablja gospodarske sektorje z visoko dodano vrednostjo in posledično visoko izobražene skupine ljudi z višjimi dohodki, ki omogočajo boljše možnosti storitvenim sektorjem. Krepitev biotske raznovrstnosti in varovanje naravnih ekosistemov povečuje možnosti za bio-turizem, ki postaja globalno vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost, ki zaposluje vedno večje število ljudi. Projekt bo pripravil orodja za opredelitev potreb različnih déležnikov po ekosistemskih storitvah in za določanje kapacitet gozdnih ekosistemov, da te storitve zagotovijo. Za skupino ekosistemskih storitev, na katerih temelji primarna proizvodnja, bo gospodarstvu omogočil informacijo o kakovostnem in količinskem stanju za njih pomembnih ekosistemskih storitev – npr. možnosti za rekreacijo v gozdovih, na katero je mogoče vezati tudi določene tržne dejavnosti, kot je prodaja športne opreme, možnosti za foto-turizem v območjih visoke biotske pestrosti in povezovanje teh aktivnosti s ponudbo fotografske opreme in lokalne nastanitve. Viri: Porter, M. and M. R. Kramer (2011). "The big idea: creating shared value." Harvard Business Review 89(1): 2. WEF (2010). Global Risks 2010. A Global Risk Network Report. C. M. M. C. (MMC), S. Re, W. S. R. Center and Z. F. Services. Geneva, World Economic Forum: 48.
Views history
Favourite