Development of a methodology for the assessment and mapping of forest ecosystem services in Slovenia

Code

V1-1429 (B) - included in ARIS records

Head

PhD Marko Kovač

Period

7/1/2014 - 6/30/2017

Science

Biotechnical sciences (10)

Reseacher status

Researcher (9)
Junior expert or technical associate (1)

Education

Doctor's degree (10)

Sex

Woman (2)
Man (8)

Status

Employed at RO and RRD (9)
No data on employment in RO (1)

No. of publications

10–99 (1)
100–999 (8)
1,000–9,999 (1)

Projects / Programmes source: ARIS

source: ARIS

Development of a methodology for the assessment and mapping of forest ecosystem services in Slovenia

Research activity

Code	Science	Field	Subfield
1.03.03	Natural sciences and mathematics	Biology	Ecosystems

Code	Science	Field
B430	Biomedical sciences	Sylviculture, forestry, forestry technology

Code	Science	Field
1.06	Natural Sciences	Biological sciences

Keywords

ecosystem services, forest functions, mapping, assessment, economic value, environmental economic accounts

Evaluation (rules)

source: COBISS

Evaluation of bibliographic research performance indicators according to ARIS methodology

Citations Citations for bibliographic records in COBIB.SI that are linked to records in citation databases

source: WoS

source: Scopus

source: COBISS

Researchers (10)

no.	Code	Name and surname	Research area	Role	Period	No. of publicationsNo. of publications
1.	10801	PhD Andrej Bončina	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	517
2.	15492	PhD Andreja Ferreira	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	214
3.	27615	PhD Andrej Ficko	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	166
4.	21242	PhD Tine Grebenc	Plant production	Researcher	2014 - 2017	488
5.	28537	PhD Anže Japelj	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	176
6.	05093	PhD Marko Kovač	Forestry, wood and paper technology	Head	2014 - 2017	357
7.	19027	PhD Robert Mavsar	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2015	109
8.	23448	PhD Nikica Ogris	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	1,208
9.	10973	PhD Janez Pirnat	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	203
10.	32898	PhD Tina Simončič	Forestry, wood and paper technology	Researcher	2014 - 2017	82

Organisations (2)

no.	Code	Research organisation	City	Registration number	No. of publicationsNo. of publications
1.	0404	Slovenian Forestry Institute	Ljubljana	5051673000	11,995
2.	0481	University of Ljubljana, Biotechnical Faculty	Ljubljana	1626914	66,279

Abstract

To appropriately respond to the growing economic and environmental challenges, Europe has adopted a strategy (Europe 2020), which aims at developing an economy based on innovation, efficient use of resources and increase importance of renewable resources (bio-economy). Forests, as the most extended land use in Slovenia and Europe, are expected to play an important role in this strategy, as they provide a broad range of goods and services (ecosystem services), which are significantly contributing to the wellbeing of our societies. Therefore, are the sustainable and optimal provision of ecosystem services becoming the priority of modern forest management. However, to provide the optimal quantity and quality of ecosystem services, we need sufficient knowledge and information about forests’ potential to provide this services and the stakeholders’ needs and expectations. Hence, the main goal of the project is to develop a methodology for the assessment and mapping of forest ecosystems services in Slovenia. The project is divided into three work packages. In the frame of work package 1 (Forest functions and ecosystem services) we are planning to provide an overview and critical analysis of methods for defining and mapping forest functions, methods for assessment and mapping forest ecosystem services, methods for economic valuation of ecosystem services and for the establishment of environmental economic accounts. Work package 2 (Development and testing of a method for the assessment and mapping of forest ecosystem services) is the core part of the project, where we are going to prepare an overview of data availability, develop and test the method for the assessment and mapping of forest ecosystem services in Slovenia. Finally, work package 3 (Stakeholder involvement and knowledge transfer) we plan the organisation of workshops, implementation of questionnaires and the establishment of a website, to learn about the stakeholders’ needs and opinions related to ecosystem services and for dissemination of the project’s results.

Significance for science

Vrednotenje ekosistemskih storitev gozdov in njihovo kartiranje predstavlja inovativen pristop opredeljevanja kapacitete gozdov, da zagotavljajo različne potrebe družbe in določanja prioritet upravljanja z gozdovi s strani širokega nabora skupin deležnikov. Tovrsten pristop je nadgradnja trenutnega sistema funkcij gozdov, saj dodaja nove vidike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, predvsem dodatne informacije o ekološki kapaciteti gozda in preferenc družbe do različnih učinkov gozdov.

Projekt predlaga razvoj in testiranje novih metodoloških pristopov, ki bodo obogatili nabor orodij s katerimi lahko predvsem javna gozdarska služba bolj celostno upošteva širok nabor vidikov trajnosti rabe naravnih virov in alternativne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe presoja bolj celostno. Tovrstna orodja v Sloveniji še niso bila široko uporabljena, razen redkih poskusov (npr. Verbič in Erker 2005; Mavsar, Japelj et al. 2013), vendar le na raziskovalni ravni. Testiranje novih metodologij bi bilo torej koristno tudi za razvoj domače znanosti, saj bi bilo mogoče precej nove metodološke pristope testirati v drugačnih razmerah in na širši ravni, kar lahko pokaže na morebitne pomanjkljivosti, ki bi jih morala znanstvena sfera nasloviti in pristope prilagoditi. Predvideno je tudi sodelovanje z raziskovalnimi in strokovnimi službami v tujini, kjer je na voljo več izkušenj na raziskovanem področju, to pa bo z dodatnimi informacijami in empiričnimi vidiki metodologije oplemenitilo domače znanstvene kapacitete.

Predlagani pristop vrednotenja ekosistemskih storitev vnaša bolj intenzivno vključevanje različnih skupin déležnikov v sisteme načrtovanja upravljanja z gozdovi, zato si lahko na tak način stroka, predvsem javna gozdarska služba ustvari ugodne pogoje za graditev svoje celostne podobe v družbi.

Viri:
Mavsar, R., Japelj, A., et al. (2013). "Trade-offs between fire prevention and provision of ecosystem services in Slovenia." Forest Policy and Economics 29(0): 62-69.
Verbič, M., Erker R. S. (2005). Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev. Ljubljana, Institut za ekonomska raziskovanja.

Significance for the country

Številna podjetja so odvisna od ekosistemov, zato je izguba biotske pestrosti in degradacija ekosistemov pomembno tveganje, ki jim je poslovni svet danes izpostavljen (World Economic Forum 2010). Ekosistemske storitve za podjetja predstavljajo ekonomsko vrednost in so »zeleni motor« gospodarstva, kljub dejstvu, da se le-to tega ni zavedalo in je pravzaprav v zadnjih desetletjih vse bolj odgovorno za aktualno okoljsko problematiko (Porter 2011). Zmanjševanje biotske raznovrstnosti ali uničevanje ekosistemov privede do manjše kapacitete zagotavljanja ekosistemskih storitev in posledično do ogrožanja proizvodnih kapacitet. 

Poleg tveganj ekosistemske storitve in biotska raznovrstnost različnim sektorjem gospodarstva ponujajo številne poslovne priložnosti, s katerimi si podjetja lahko zagotovijo prednost. To se ne nanaša le na materialne-neposredne učinke gozda, kot so les, zdravilne rastline, ne-lesnih gozdni proizvodi, ampak tudi posredne (npr., možnosti za rekreacijo in bio-turizem).

Naravni ekosistemi imajo kapaciteto za blažitev učinkov klimatskih sprememb na npr. kmetijstvo, turizem in gozdarstvo. Le-te namreč že vplivajo na gibanje BDP-ja in z investiranjem v preprečevalne ukrepe – zelene investicije – lahko z relativno majhnimi vložki v prihodnosti preprečimo potrebe po večjih investicijah za odpravo škod. Zelena infrastruktura in urbani gozdovi praviloma pomembno pripomorejo k višji kakovosti življenja, ker ponujajo občutek naravnega okolja, blažijo temperaturne ekstreme, omogočajo kakovostno rekreacijo na prostem. Tako okolje velikokrat privablja gospodarske sektorje z visoko dodano vrednostjo in posledično visoko izobražene skupine ljudi z višjimi dohodki, ki omogočajo boljše možnosti storitvenim sektorjem. Krepitev biotske raznovrstnosti in varovanje naravnih ekosistemov povečuje možnosti za bio-turizem, ki postaja globalno vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost, ki zaposluje vedno večje število ljudi.

Projekt bo pripravil orodja za opredelitev potreb različnih déležnikov po ekosistemskih storitvah in za določanje kapacitet gozdnih ekosistemov, da te storitve zagotovijo. Za skupino ekosistemskih storitev, na katerih temelji primarna proizvodnja, bo gospodarstvu omogočil informacijo o kakovostnem in količinskem stanju za njih pomembnih ekosistemskih storitev – npr. možnosti za rekreacijo v gozdovih, na katero je mogoče vezati tudi določene tržne dejavnosti, kot je prodaja športne opreme, možnosti za foto-turizem v območjih visoke biotske pestrosti in povezovanje teh aktivnosti s ponudbo fotografske opreme in lokalne nastanitve.

Viri:
Porter, M. and M. R. Kramer (2011). "The big idea: creating shared value." Harvard Business Review 89(1): 2.

WEF (2010). Global Risks 2010. A Global Risk Network Report. C. M. M. C. (MMC), S. Re, W. S. R. Center and Z. F. Services. Geneva, World Economic Forum: 48.